Mnenja staršev

"Porod sem doživela kot nekaj zelo lepega in po njem sem se počutila neverjetno zmagovalno. Zmagala sem nad strahovi, dvomi in nad prejšnjo slabo izkušnjo. Zmagala je moja ženska moč, ki je bila prej skrita, a sedaj najdena. Hvala Špela, da si verjela vame, me spodbujala, mi stala ob strani in mi tako omogočila, da sem občutila svojo resnično moč."

"Preden sem si izbrala Spelo in njeno kolegico za moji duli, sem imela kar nekaj pomislekov. Bila sem brez partnerja. Zelela sem si cimbolj naraven porod. Nisem imela obcutka, kako potekajo stvari v Sloveniji. Kako me bosta dve neznanki lahko dovolj dobro spoznali v teh zadnjih dveh mesecih nosecnosti, da mi bosta nudili primerno oporo? Bosta podprli moje odlocitve? Spostovali moje izbire brez obsojanja? Dvomi so bili odvec. Obe sta si vzeli ogromno casa za pogovore pred porodom (pa tudi marsikdaj v letu potem!). Sam porod je bil zelo dolg in intenziven, ampak tudi zelo lep. Najlepse je bilo, da se nisem niti za trenutek pocutila same. Spelo Peternel v vlogi dule priporocam vsem bodocim starsem, ki jim je pomembno razumeti, kaj se bo dogajalo med porodom tudi iz bioloskega vidika. Priporocam jo vsem, ki cenijo pogovor in druzbo visokoizobrazene zenske in mame, ki je sama ze trikrat rodila. Pa ne pozabite jo povprasati po osebnem mnenju: njene izkusnje in sirok spekter znanja se zelo lepo zdruzujejo v celostnem pristopu k vsemu, kar je povezano z rojstvom" HT

Moj prvi porod je potekal hitro, brez kakih travmatičnih izkušenj, vendar z dodatkom protibolečinskih sredstev in pospeševanja poroda, brez da bi si to izrecno želela. Nekako so se namesto mene odločili, da se ne bom preveč mučila.V času druge nosečnosti sem si vzela malo več časa za branje in razmislek kakšen porod si pravzaprav želim. V tem času sem ugotovila, da obstajajo doule, porodne spremljevalke. Bolj iz firbca sem jih nekaj kontaktirala in povprašala kako bi mi bile lahko v pomoč. Špela me je že pri prvem kontaktu pritegnila s svojim realističnim a toplim pristopom in s partnerjem sva se odločila, da se udeleživa njenih delavnic in se potem odločava naprej.

Tako sva namesto v šolo za starše šla na Špeline delavnice. Dve stvari, ki sta mi najbolj pomagali in ki jih zdaj pridno širim med prijateljice nosečnice, sta bili pogovor o tem kako pri porodu sodelujejo in vplivajo hormoni in pogovor o tem kako se lahko z lastnimi mislimi zapleteš v negativni krog bolečine in strahu ali pa ga prekineš (oziroma sploh ne začneš) in doživetje poroda postane lepa, prijazna in ne preveč boleča izkušnja.

Po končanih delavnicah sva se s partnerjem odločila, da želiva Špelo za spremljevalko pri porodu. Imela sva občutek, da bo pomagala njemu, da bo znal pomagati meni, in da bo v podporo meni, če jo bom potrebovala. Pa konec koncev, da se bo v času, ko se bova midva ukvarjala sama s sabo, ukvarjala z zdravniki in ostalimi tam okrog.

Špelino delo se je začelo že 2 meseca pred rokom poroda, ker so se mi na morju začeli popadki. Na poti domov sem jo kar prestrašena klicala kaj in kako, ker je bilo res še prezgodaj .. Mislim, da je tudi njen umirjen način in nasveti kaj narediti zelo pripomogel k temu, da so se popadki ustavili in smo potem zdržali še cel mesec. Ves čas seveda v kontaktu s Špelo, večinoma preko FB pogovorov. Včasih me je pomirila, drugič me je nasmejala, tretjič izjavila kaj takega, da sem še par dni razmišljala kako prav ima ...

In potem se je začelo zares. SMS zvečer, da naj bo pripravljena, telefonski klic zjutraj kako sem, pa čez nekaj časa moj klic, da se mi je najbrž odluščil čep in njen pomirjujoči 'ja, zdaj bo pa počasi zares' .. In še par klicev kako in kaj, preden sva se vsedla v avto, jo pobrala na poti in smo šibali v porodnišnico, kjer sem rodila v 20 minutah :) Nič se mi ni bilo treba ukvarjati s papirji in birokracijo, ker je vse uredila Špela. Porod je potekal hitro in lepo, skoraj prehitro, kot sem se pozneje pritožila, ker nisem uspela preizkusiti niti enega porodnega pripomočka ;) Sva pa dobila v naročje krasnega fanta, z zvedavimi modrimi učki in zaljubljenost, ki se je pričela tisti trenutek še vedno traja. Ko je Špela na eni od delavnic omenila, da pri naravnem porodu brez pripomočkov hormoni delujejo, kot morajo in zagledaš dojenčka in se gledata in gledata in zaljubljata in dojenje steče in zavedaš se vsakega trenutka, ji nisem čisto verjela .. Spomini na moj prvi porod so zamegljeni ... Zdaj pa lahko rečem: Hvala, Špela, da si sodelovala pri tem, da sva tole lahko zares doživela. Da smo vsi štirje lahko tole zares doživeli.

Sabina Adanič

Najbolj mi je bilo všeč to, da sem se na poti v porodnišnico lahko skoncentriral na vožnjo, saj je bila Špela z nama v avtu. Fanj mi je bilo tudi to, da sem se med porodom počutil koristnega, saj sem na tečaju izvedel, kako sem lahko v oporo ženi med porodom.

Ker me je bilo zelo strah poroda, sem se odločila, da bom imela doulo. Za Špelo sem se odločila zato, ker sem že ob prvem srečanju dobila vtis, da je zelo strokovna in da se bo res prilagodila mojim željam in potrebam. In ta prvi vtis se je tekom najinega sodelovanja samo še potrjeval. Imela sem ogromno vprašanj, pa vendar nisem nikoli imela občutka, da so ji odveč. Zelo mi je bilo tudi všeč, da ji nikoli ni bilo odveč priti do mene. Vedno je bila polna koristnih nasvetov, za katere sploh vedela nisem, da spadajo v "paket doula". Na delavnici "Ker se rodim le enkrat" pa so se mi razjasnile še zadnje nejasnosti okrog anatomije in poteka poroda. Moj strah pred porodom se je počasi razblinjal, saj sem videla, da je Špela oseba, na katero se lahko KADARKOLI in glede ČESARKOLI zanesem. In porod je bil fenomenalen. Če grem še enkrat rodit, gre Špela definitivno z menoj!

Moja izkušnja s Špelo je bila več kot odlična. Zame si je vzela res veliko časa. Najprej sva si dopisovali po emailu, nato me je kljub moji oddaljenosti obiskala na domu. Ko sem dobila popadke, sva bili ves čas na vezi po telefonu.

Pred porodom se je skupaj z mano sprehajala pred porodnišnico in mi prepevala, kar me je zelo pomirjalo. Sledila je mojemu ritmu, hkrati pa me je pravočasno opomila, da je čas za odhod v porodno sobo.

Dajala mi je pozitivno spodbudo in niti za hip me ni želela spustiti z oči, ker je bila odločena, da mi bo pomagala k izpolnitvi mojega porodnega načrta. To ji je tudi uspelo.

Stik sva ohranili tudi po porodu. Zelo me je ganilo, da je napisala zelo lepo pismo mojemu sinku. Kljub temu, da je od poroda že več kot štiri leta, se Špela vsako leto spomni na sinov rojstni dan.

Špelo priporočam vsem porodnicam, ki si želijo ob sebi pozorno, spoštljivo in prijetno osebo, ki jim bo nežno, a kljub temu odločno, pomagala, da si bodo porod zapomnile kot izjemno pozitivno izkušnjo.

Mojca

Vsi se spomnimo trenutka, ko se nam rodi prvi otrok. Mamice se pa spomnimo tudi, kako so izgledali prvi popadki. Moram priznati, da sem bila sama kar presenečena nad nenavadnostjo fizičnih občutij ter seveda tudi nad bolečino, ki je bila vedno bolj intenzivna. Družba doule Špele Peternel mi je pomagala, da sem se dogodku posvetila s prespektive otroka, kateremu pripravljam pot; peli sva obredno pesem, ki mi je pomagala, da sem dogodek iz "bolečega" lahko sprejela kot Svetega. Ravno tako pa mi je pokazala tudi položaj, ki me je v precejšnji meri odrešil muk (visenje), kar je v času, ko prihajajo prvi popdaki, skoraj nemogoče. Hvala za Sveti dogodek. Biti doula je več kot veliko poslanstvo - je stik s Svetim, ki je v nas.

Janja

Zanimiva, edinstvena izkušnja! Počutil sem se malce bolj varnega, kot prej, ko je žena imela popadke in sem ji bolečino želel olajšati. Druženje je bilo začinjeno s humorjem, ki je pomagalo pri sprostitvi obeh: mene in moje žene. Imela je tudi zanimive predloge glede položaja, peli smo,... Zaradi prisotnosti doule sem bil tudi želi lažje v oporo.

Sebastian

Sprva sem bil proti ideji, da bi imela ob sebi dulo. Zdelo se mi je da bo to pomenilo, da se nekdo vtika v najino intimo. Ko sem spoznal Špelo sem ugotovil, da ve o čem govori. Pristal sem tudi na to da naju spremlja ob porodu, čeprav v resnici čisto pravega smisla nisem videl, predvsem pa me je skrbelo, da bom ob porodu potem sam popolnoma odveč. Najbolj od vsega sem si zapomnil, da je bilo nato ravno obratno. Špela je stalno spremljala kaj se dogaja z ženo in ji pomagala. Ampak ob tem je vedno znova vključevala mene in mi dajala nasvete, kako ji lahko najbolje pomagam jaz. Ob rojstvu prvega otroka sem se počutil nekoristen in izgubljen. Tokrat pa, čeprav se mi je zdelo da bom ob sprmljevalki povsem odveč, sem imel občutek da sem nujno potreben in da ženi res koristim. Naslednjič gre zagotovo spet z nama.

Mitja

Cel cirkus okoli poroda – tega nikakor nisem razumel. Potem pa me je K. prisilila, da sem odšel na delavnice. Špela je odprla vprašanja, o katerih prej sploh nisem razmišljal. Spoznal sem, da je ves ta cirkus pravzaprav upravičen – nikoli prej namreč nisem razmišljal kako se ženske med porodom počutijo.

Ko sva spoznala Špelo, se nama je zdela zaupanja vredna in sva se oba strinjala, da naju spremlja ob porodu. Mislil pa sem, da jo bo pač potrebovala žena. Pa se je na koncu izkazalo da sem jo potreboval jaz (haha). Spodbujala me je, da sem ves čas pomagal ženi. To mi je bilo všeč, saj nisem vedel kaj naj delam, pa mi je dala polno koristnih idej. Predvsem pa lahko rečem, rečem je, da je bilo bolje, kot da bi imel ob sebi Google. Še preden sem sploh vprašal, mi je že razložila kaj se dogaja in kaj se bo zgodilo kasneje. Sploh si ne predstavljam kaj bi naredil če je nebi bilo.

Špelo sem spoznala na enem od predstavitvenih večerov v okviru Tedna doul. Tja sem šla, ker sem v pričakovanju drugega otroka imela zelo, zelo slab občutek glede poroda v porodnišnici, in sem iskala nekaj, nekoga, ki bi temu občutku znal dati ime. Nekaj sem iskala in še sama nisem vedela kaj - a tega nisem našla v svoji ginekologinji, ne pri svojem možu, ne pri ženskah v družini, ne pri svojih prijateljicah. To sem našla na tem predstavitvenem večeru, in sicer občutek, da nekdo govori moj jezik. Da nisem tujec, ki ga vsi čudno gledajo, ker je neprimeren. Namreč slabi občutki glede prvega poroda so se vsem zdeli neprimerni, saj tak porod pač je. Jaz sem izpadla kot nekdo, ki komplicira, je preveč občutljiv, pa saj sva oba preživela, a ne?

Špela mi je naredila dober vtis, saj je doživela tri različne porode in je te različne izkušnje znala analizirati, se iz njih nekaj naučiti in si je potem pridobila še ogromnega znanja in čisto praktičnih informacij. Špela govori mirno ter preudarno. To mi daje občutek varnosti. Ne blebeta tja v en dan. Čutila sem, da govori moj jezik in da razume moje občutke neprimernosti. Tisti večer sem dobila zagotovilo, da kar čutim ni narobe. In dobila sem tudi zagotovilo, da je pri mojem naslednjem porodu lahko ob meni nekdo, ki me razume ter hkrati spoštuje moje občutke in mu ni vseeno, kako bom doživela porod jaz in nenazadnje moj otrok. Pa tudi nekdo, ki razume delovanje različnih porodnišnic, pozna ljudi, ki tam delajo, in predvsem razume v kakšnih razmerah ženska lahko doživi lep porod in kakšne razmere lep porod zaustavijo.

S Špelo sva se dobili proti koncu nosečnosti, cel čas me je zalagala z informacijami, preudarno prepošiljala preko e-maila samo pozitivne, vzpodbudne izkušnje, primere porodov, me naučila peti pomirjajočo mantro (saj jaz pojem) in na moja vprašanja, dvome, je vedno odgovorila po premisleku in z iskanjem pravih besed. Navajala je dejstva in me učila, kako si ob porodu lahko pomagam v različnih situacijah.

Od Špele nisem pričakovala in tudi nisem dobila praznih nežnih zagotovil, da bo vse v redu. Dobila sem močno osebo, steber, na katerega sem se naslanjala in gradila svojo samozavest. In ko se je bližal čas poroda in otroka spet nisem čutila, sem zdravnika mirno prosila, da preveri otrokovo stanje. Potem pa porodnišnico zapustila. Strah, da bi v zadnjih urah šlo kaj narobe sem brzdala, saj je ob meni stala Špela. Tako sem lahko naravne popadke pričakala v mirnem domačem okolju. Porod je lepo napredoval, saj ni bilo strahu in Špela je imela pripravljen cel arsenal rešitev, če bi me kaj zaustavljalo. Po besedah babice Teje Zakšek, ki je bila pri porodu, sem doživela normalen porod - tak kot ga priželim vsaki ženski. Pa tudi tako babico.

Pri tem pa Špela in ostale doule niso pozabile poudariti, da je porod zelo nepredvidljiv. Čas poroda, babice in zdravniki, ki bodo takrat dežurni, koliko bo v tistem trenutku preostalih porodnic na oddelku, kakšna pravila bodo takrat v porodnišnici veljala...celo douli se lahko zgodi, da ne uspe priti na kraj poroda pravočasno. To so poudarile, saj razumejo, kako lahko vse te razmere zaustavijo porod, in porodnica ne sme dovoliti, da jo to spravi s tira. Mislim, da je Špela znala vzpostaviti z mano pravi odnos in mi je bila na razpolago, ko sem jo potrebovala, ter se ni vsiljevala po nepotrebnem.

Tudi po porodu, ki je zelo občutljivo obdobje, sva bili na zvezi in me je informirala glede postopkov pri novorojenčku, ki jih izvajajo v porodnišnici. Kakorkoli bi se porod obrnil, sem prepričana, da bi mi Špela pomagala narediti, kar največ zmorem in kar bi v tistem trenutku bilo v moji moči ter bi mi v primeru zapleta pomagala razumeti in komunicirati z bolnišničnim osebjem. Doživela sem krasen porod, nič posebnega, nobenih posegov, nobenih zdravil, samo naraven porod, zato debatiranje o tem ni bilo potrebno. A jaz sem vedela, da bi tudi v primeru, da doživim travmatičen dogodek, imela potem ob sebi Špelo, ki bi znala dogodek analizirati, me poslušati, in mi dogodek predstaviti tako, da ga bom lahko prebavila. In da bi mi znala čisto praktično pomagati zaceliti tudi fizične rane, ki jih tokrat ni bilo.

Pobuda prisotnosti moža ob porodu je seveda dobrodošla in čestitam in sem hvaležna tistemu, ki je to začel prvi promovirati pri nas. A prisotnost strokovno podkovane ženske, ki je porod tudi doživela in neprestano išče nova znanja in aktualne informacije, ki jo poznam in ji zaupam, je meni bila nujno potrebna. Žal v porodnišnici nisem nikoli vedela, na koga bom naletela pa tudi predstavil se ni nihče.

Zadovoljna mama

Hvaaala!:)*** in hvala za vse! Ne vem če veš kako drugačna je moja pot, tudi zaradi tebe. Sploh ne lažja, sigurno pa bolj pristna, povezana ... Izpolnjujoča...vsak dan sem hvaležna, da sem vaju spoznala in za porod in za vse:) sem malo štorasto napisala tole vse skupaj... Je težko opisat:) hvala*

Mateja

Hvala ker si bila z nama ob porodu in hvala ker se nisi vtikala v najino intimo. Tvoja prisotnost naju je pomirjala, bila si kot energija, ki je takrat ko je potrebno prišla v najin svet in nama ob zahtevnih ternutkih podala roko in nama pomagala premagati ovire, ko te nisva potrebovala pa si izginila v ozadje. Hvala, da sem lahko resnično sodeloval pri porodu.

Doživljala sem te kot dobro vilo, ki poskrbi za prijazen prostor, prijazno besedo, ko jo potrebuješ, ki daje občutek varnosti in ima kup idej in nasvetov ko ne veš kako naprej. Bolečine so bile s tvojo pomočjo manjše in laže sprejete, sprejete kot del čudovitega procesa, ki se je odvijal v mojem telesu. Odmaknila sem se v svoj svet in se prepustila energijam mojega telesa. To sem lahko storila ker sem vedela da sta vidva ob meni in mi ni bilo treba skrbeti za nič drugega.

Ne bom rekla, da ni bolelo ker je. Ne bom rekla, da je bilo enostavno, ker ni bilo. Bilo je naporno, ena najbolj napornih stvari v mojem življenju. Amapk bila pa je najleša možna izkušnja, čudovita, skoraj popolna. Hvala za podporo, spodbude in hladne obkladke :)