Stramljič Breznik Irena

Globalno in nacionalno: slovenske ustreznice za citatno angleško besedo troublemaker s perspektive kognitivnega pristopa

Prof. dr. Irena Stramljič Breznik Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru, Maribor, Slovenija

Cilj raziskave

Prispevek razmerje globalno – nacionalno aplicira na primeru leksema citatno – domače in skuša odkriti, katera merila prevladujejo, ko rojeni govorci presojajo, kateri je najprimernejši slovenski izraz za angleško citatno besedo troublemaker. Pri tem je uporabljenih dvanajstih predlaganih ustreznic, dosegljivih na portalu Fran, o katerih (ne)primernosti so se z argumentacijo opredeljevali anketiranci. Pri interpretaciji rezultatov so uporabljena tri merila, ki so v kognitivni slovnici še posebej relevantna za besedotvorje, in sicer strukturna razvidnost, družljivost in produktivnost sestavin tvorjenke.

Teoretično-metodološka izhodišča

Vpliv globalnega jezika je danes dejstvo, na katero opozarjajo številne lingvistične študije posameznih jezikov, ki se pogosto ukvarjajo s preučevanjem vpliva angleške leksike na spremembe nacionalnih leksikalnih sestavov. Najcelovitejši pregled porajajočih se sprememb v vseh slovanskih jezikih (Ohnheiser 2003) ali le v katerem izmed njih (Waszakowa 2005, Korjakovceva 2013) na prelomu tisočletja najbolje ilustrira dihotomija tendence internacionalizacije po eni in tendenca nacionalizacije po drugi strani. Kot kaže (Petruhina 2010), so zaradi jezikovne globalizacije zlasti bogati novi besedotvorni pojavi v slovanskih jezikih, ki na obilici aktualnega jezikovnega gradiva kažejo močan vpliv angleščine.

Velika leksikalna nasičenost nacionalnega jezika s prevzetimi prvinami iz globalnega jezika pa lahko aktivira tudi obrambne mehanizme, ki spodbujajo tvorbo vzporednih domačih izrazov za nove prevzete citatne besede, ki še niso vstopile v proces adapatacije in imajo zato več možnosti, da se nadomestijo z domačo ustreznico, ki je v idealnem primeru tvorjena v »duhu tvorbene tipike in predstavnega sveta nacionalne kulture in znanja«.

S tega vidika se prispevek osredinja na protiglobalizacijski pojav, ki se kaže kot motivator za tvorbo domačih namesto citatnih angleških izrazov. Pri tem pa se na široko odpirajo vprašanja, kateri jezikovni vzvodi delujejo v procesiranju novega izraza in katera merila so odločilna, da je novonastali izraz sprejemljiv za naravne govorce. Take in podobne odgovore pa skuša danes dati kognitivna slovnica.

Na slovenskem portalu Fran je v razdelku Zbirke pod naslovom Predlagajte nove slovenske ustreznice ponujena možnost, da k izbranemu naboru okrog sto citatnih besed iz angleščine uporabniki predlagajo slovenske ustreznice. S tem sestavljavci slovarja želijo okrepiti zavedanje govorcev o njihovem vplivu na rabo in posledično sodelovanju pri normiranju slovenskega besedja. Za angleško citatno besedo troublemaker je bilo podanih 12 slovenskih ustreznic (težavar, zdrahar, težavnik, težavodejnež, težavočitelj, težavotvorec, težavodelnik, problemodajalec, problematik, težavodelnež, zmešnjavec, avšak).

O ustreznosti oz. neustreznosti predlaganih izrazov sta se z zapisom argumentov za svojo odločitev izjasnjevali dve skupini anketirancev. Manjšo skupino je predstavljalo 8 študentov 1. letnika 1. bolonjske stopnje študija neslovenističnih smeri. Drugo, večjo pa skupina 15 študentov 3. letnika 1. bolonjske stopnje, ki imajo študijsko vezavo s slovenistiko. Ker je vzorec anketiranih majhen, ne more biti reprezentativen, zato njihove odgovore uporabljamo le kot usmeritev pri interpretaciji posameznih meril za večjo oz. manjšo primernost predlaganega izraza.

Rezultati raziskave

Rezultati ankete so pokazali, da pri odločitvi za najprimernejši izraz govorci upoštevajo več meril. Mednje kot pomembno sodi strukturna razvidnost tvorjenke. Zato ni presenetljivo, da med prvimi šestimi najsprejemljivejšimi izrazi nastopajo kar tri zloženke. Čeprav je za slovenščino pogostejša izpeljava pred zlaganjem, se je pokazalo, da je pri novotvorjenkah bistvenega pomena jasna razvidnost sestavin, ki je pri zloženkah zaradi večsestavinskosti večja kot pri izpeljankah.

Kot drugo pomembno merilo se je znotraj zloženk pokazala ustreznost pomensko-skladenjska razmerja, ki kaže na bistvo poimenovanja. Nekateri anketiranci so namreč problematizirali skladenjski zvezi dajati probleme ali tvoriti probleme kot sestavinsko neprimerno zapolnjena sicer regularna vzorca glagolske besedne zveze s tožilniško vezavo. Tretje pomembno merilo se je pokazalo kot omejena povezovalnost (kolokabilnost) nekaterih sestavin (npr. -delnik, -delnež).

Četrto merilo predstavljata ustrezna izbira obrazilne in podstavne sestavine. Za obrazilo je bistveno, da mora izražati ustrezen profil, tj. v tem primeru pomen osebe. Pri izbiri ustrezne podstave pa je lahko odločilno celo puristično načelo (npr. študenti slovenistike so celo dali prednost domači besedi težava pred prek nemščine prevzeti tujki problem). Za anketirance manjša sprejemljivost nekaterih podstavnih besed (zdraha, zmešnjava) pa je celo sovpadala z redkejšo rabo, potrjeno z nizko frekvenco v korpusu oz. celo nizko frekvenco in ekspresivnostjo izraza (avša).

Hkrati pa je anketa potrdila, da je v novotvorjen izraz vgrajeno tudi vrednotenje poimenovanega. Anketiranci so osebo, ki dela težave, ovrednotili kot negativno, zato so odklanjali vzorec tvorjenke, ki so ga naslonili na analogno tvorjenko s pozitivno konotacijo (npr. tvorjenka težavodejnež je bila prepoznana kot neprimerna, ker zaradi naslonitve na tvorjenko blagodejnež vzbuja pozitivno konotacijo, ki v tem primeru ni ustrezna).

Originalnost raziskave

Originalnost raziskave izhaja iz uporabe interpretacijskih okvirjev kognitivne slovnice in njene metodološke aplikacije na tvorbo besed, ki je aktualna v angloameriškem in tudi ruskem jezikoslovju, v slovenistiki pa ta pristop v besedotvorju predstavlja šele začetke.

Literatura

Лариса АБРОСИМОВА, 2014: Теоретико-методологические установки когнитивного подхода k изучению словообразования: https://journals.kantiana.ru/upload/iblock/507/Abrosimova%20L._7-14.pdf. Dostopno 29. 6. 2018.

Fran, slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 2014–, različica 3.0, www.fran.si. Dostop 30. 4. 2018.

Juraj FURDIK, 2004: Slovenska slovotvorba. Prešov: Nauka.

Еlena KORJAKOVCEVA (ed.), 2013: Słowotwórstwo a nowe style funkjonalne języków

słowiańskich, red. Elena Koriakowcewa, Siedlce: Uniwersytet Przyrodniczo-Humanistyczny

w Siedlcach, 9–39.

Korpus Gigafida, http://www.gigafida.net/. Dostop 10. 5. 2018.

Ingeborg OHNHEISER (ed.), 2003: Komparacja współczesnych języków słowiańskich. 1

Słowotwórstwo/ Nominacja. Opole: Universität Innsbruck, Institut für Slawistik:

Uniwersytet Opolski, Instytut Filologii Polskiej.

Alexsander ONYSKO, Sascha MICHEL, (ed.), 2010: Cognitive Perspectives on Word Formation.

Berlin/New York: Walter de Gruyter.

Elena PETRUHINA (ed.), 2010: Novye javlenija v slavjanskom slovoobrazovanii: sistema

i funkcionirovanie. Trudy i materialy "Slavjanskie jazyki i kul´tury v sovremennom mire":

doklady XI Meždunarodnoj naučnoj konferenciji Komissii po slavjanskomu slovoobrazovaniju

pri Meždunarodnom komitete slavistov. Moskva: Moskovskij gosudarstvennyj universitet

imeni M. V. Lomonosova, Filologičeskij fakultet.

Irena STRAMLJIČ BREZNIK, 1991: Prva in druga pomenska skupina samostalniških izpeljank

in zloženk iz glagolske, pridevniške in samostalniške podstave: magistrsko delo. Ljubljana:

Filozofska fakulteta.

Irena STRAMLJIČ BREZNIK, 2004: Besednodružinski slovar slovenskega jezika: poskusni

zvezek za iztočnice na B. Maribor: Slavistično društvo.

Irena STRAMLJIČ BREZNIK, 2017. Uvid v nastajanje leksike v spletnem slovarju "žive

slovenščine" (s prvinami kognitivnega pristopa). V: TOŠOVIĆ, B., WONISCH, A. (ed.).

Wortbildung und Internet. Graz: Institut für Slawistik: Kommission für Wortbildung

beim Internationalen Slawistenkomitee.

John R. TAYLOR, 2015: Word-formation in cognitive grammar. V: MÜLLER, P., OHNHEISER, I., OLSEN, S., RAINER, F. (ed.) Word-formation: an international handbook of the languages of Europe, (Handbücher zur Sprach- und Kommunikationswissenschaft. Berlin; Boston: De Gruyter Mouton, 2015, vol. 1, str. 145–158.

Krystyna WASZAKOWA, 2005: Przejawy internacjonalizacji w słowotwórstwie współczesnej

polszczyzny.Warszawa: WUW.

Global and National: Slovene Equivalents for the Unassimilated English Loan Word Troublemaker from the Cognitive Perspective

Professor Dr. Irena Stramljič Breznik Faculty of Arts, University of Maribor, Maribor, Slovenia

Research Goals

The paper deals with the relation between the global and the national in the case of the opposition between unassimilated and domestic lexemes. It examines how native speakers evaluate the appropriateness of the Slovene equivalents for the unassimilated English loanword troublemaker. The study includes a survey in which respondents evaluated twelve proposed equivalent terms accessible at the online portal Fran. The interpretation of the results is based on three criteria which are particularly relevant for word formation from the cognitive perspective, i.e. structural visibility, compatibility, and productivity of the elements of the formed word.

Theoretical and Methodological Framework

The global influence of language has been proved by numerous linguistic studies of individual languages dealing with the influence of English lexis on the changes in national lexical systems. The overviews of the emerging changes at the turn of the millenium in all the Slavic languages (Ohnheiser 2003) or in some of them (Waszakowa 2005, Korjakovceva 2013) indicate a dichotomy between the tendency towards internationalization on one hand and the tendency towards nationalization on the other hand. It appears that linguistic globalization contributes to new word-formational processes in Slavic languages, which, as can be observed through large corpora, are greatly influenced by the English language.

However, a great lexical absorption of the loanwords form a global language by the national language can also activate defence mechanisms which encourage the creation of parallel domestic equivalents for the new unassimilated loanwords. The new unassimilated loanwords are yet untouched by the process of assimilation and are thus more suitable for the replacement by a domestic equivalent, which is ideally created on the basis of “the spirit of the word-formational typology and the experiential world of the national culture and knowledge”.

Taking this into consideration, the paper focuses on the anti-global tendency which emerges as a motivation for the creation of domestic equivalents to replace the use of unassimilated English loanwords. This tendency opens questions about the nature of linguistic processes which are involved in the processing of the new term and which criteria are decisive in the evaluation of the appropriateness of the term by the native speakers. Nowadays, cognitive grammar is used to search for the answers to these and similar questions.

The Slovene online portal Fran has a section entitled Selections. A subsection of this section with the title Propose new Slovene equivalents offers the opportunity for the users to propose Slovene equivalents for the selection of a hundred English loanwords. In this way, the authors of the dictionary encourage speakers to become more aware of their influence on the use of language and their participation in the standardization of the Slovene vocabulary. The unassimilated English loanword troublemaker yielded 12 proposals for a Slovene equivalent (težavar, zdrahar, težavnik, težavodejnež, težavočitelj, težavotvorec, težavodelnik, problemodajalec, problematik, težavodelnež, zmešnjavec, avšak).

The appropriateness of the proposed terms was evaluated by two groups of respondents, who were also asked to give argumentations for their decision. The smaller group consisted of 8 students from the first year of the first cycle of the Bologna program who are not enrolled in the study program of Slovene. The second, bigger group consisted of 15 students from the third year of the first Bologna cycle who are enrolled in the study program of Slovene. Due to its small size, the sample is not representative, so the results of the survey are used more as a guideline for the interpretation of the individual criteria for the appropriateness of the proposed terms.

Research results

The results of the survey have shown that the decision for the most appropriate term involves several criteria. An important criterion is the structural visibility of the formed word. Therefore it is not surprising that the first six most appropriate terms contain three compounds. Although in the Slovene language derivation is more frequent than compounding, the survey shows that a particularly important criterion is the visibility of the elements of the new formations, which is greater in compounds than in derivations.

The second important criterion within compounds is the appropriateness of the semantic-syntactic relation which indicates the meaningfulness of the term. Some respondents rejected the syntactic sequences dajati probleme or tvoriti probleme as lexically inappropriate although syntactically regular patterns of a VO sequence. According to the survey, the third important criterion is the limited collocability of some elements (e.g. –delnik, -delnež).

The fourth criterion is the appropriate selection of the derivational morpheme and the base. The derivational morpheme has to express an appropriate profile, in this case the meaning denoting a person. The selection of the appropriate base may even be constrained by the purist principle (the students of Slovene, for example, preferred the domestic word težava to the German borrowing problem). The respondents also indicated that the lower acceptability of certain base words stemmed from their infrequent use, reflected in their low frequency in the corpus or their low frequency and expressiveness (avša).

The survey additionally confirmed that the newly-formed term is also created according to its evaluative meaning. The respondents evaluated the person who makes trouble as negative, so they rejected the pattern which is used for analogical terms with a positive connotation (e.g. the formation težavodejnež was considered as inappropriate due to its analogy with the pattern blagodejnež (benefactor), which has a positive connotation and is thus not an appropriate pattern).

The originality of the study

The originality of the study consists in its use of the interpretational framework of cognitive grammar and the application of its methodology in word-formation. This framework is widely used in Anglo-American and also Russian linguistics, but in Slovene linguistics, its application in word-formation is still in the initial stages.

Literature

Лариса АБРОСИМОВА, 2014: Теоретико-методологические установки когнитивного подхода k изучению словообразования: https://journals.kantiana.ru/upload/iblock/507/Abrosimova%20L._7-14.pdf. Dostopno 29. 6. 2018.

Fran, slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 2014–, različica 3.0, www.fran.si. Dostop 30. 4. 2018.

Juraj FURDIK, 2004: Slovenska slovotvorba. Prešov: Nauka.

Еlena KORJAKOVCEVA (ed.), 2013: Słowotwórstwo a nowe style funkjonalne języków słowiańskich, red. Elena Koriakowcewa, Siedlce: Uniwersytet Przyrodniczo-Humanistyczny w Siedlcach, 9–39.

Korpus Gigafida, http://www.gigafida.net/. Dostop 10. 5. 2018.

Ingeborg OHNHEISER (ed.), 2003: Komparacja współczesnych języków słowiańskich. 1 Słowotwórstwo/ Nominacja. Opole: Universität Innsbruck, Institut für Slawistik: Uniwersytet Opolski, Instytut Filologii Polskiej.

Alexsander ONYSKO, Sascha MICHEL, (ed.), 2010: Cognitive Perspectives on Word Formation. Berlin/New York: Walter de Gruyter.

Elena PETRUHINA (ed.), 2010: Novye javlenija v slavjanskom slovoobrazovanii: sistema i funkcionirovanie. Trudy i materialy "Slavjanskie jazyki i kul´tury v sovremennom mire": doklady XI Meždunarodnoj naučnoj konferenciji Komissii po slavjanskomu slovoobrazovaniju pri Meždunarodnom komitete slavistov. Moskva: Moskovskij gosudarstvennyj universitet imeni M. V. Lomonosova, Filologičeskij fakultet.

Irena STRAMLJIČ BREZNIK, 1991: Prva in druga pomenska skupina samostalniških izpeljank in zloženk iz glagolske, pridevniške in samostalniške podstave: magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

Irena STRAMLJIČ BREZNIK, 2004: Besednodružinski slovar slovenskega jezika: poskusni zvezek za iztočnice na B. Maribor: Slavistično društvo. Irena STRAMLJIČ BREZNIK, 2017. Uvid v nastajanje leksike v spletnem slovarju "žive slovenščine" (s prvinami kognitivnega pristopa). V: TOŠOVIĆ, B., WONISCH, A. (ed.). Wortbildung und Internet. Graz: Institut für Slawistik: Kommission für Wortbildung beim Internationalen Slawistenkomitee.

John R. TAYLOR, 2015: Word-formation in cognitive grammar. V: MÜLLER, P., OHNHEISER, I., OLSEN, S., RAINER, F. (ed.) Word-formation: an international handbook of the languages of Europe, (Handbücher zur Sprach- und Kommunikationswissenschaft. Berlin; Boston: De Gruyter Mouton, 2015, vol. 1, str. 145–158.

Krystyna WASZAKOWA, 2005: Przejawy internacjonalizacji w słowotwórstwie współczesnej polszczyzny.Warszawa: WUW.