Jubilejno leto 2025 obljublja duhovno prenovo!

Jubilejno leto 2025 je pred vrati in cerkveni zvonovi bodo znova klicali – k romanju, k molitvi, k odpuščanju. Papež Frančišek ga je poimenoval leto »Romarjev upanja«. Sredi nemirnega sveta – polnega vojn, ekoloških kriz in družbene zmede – nas vabi, da v sebi prebudimo trdno, globoko upanje, ki se ne razblini kot milni mehurček.

Sveto leto – kaj to sploh pomeni?

Jubilejna leta se ne dogajajo kar vsak dan. Vsakih 25 let Cerkev odpre vrata posebnemu letu, prežetemu z milostmi. Že stoletja so ta leta čas, ko se verniki po vsem svetu zbiramo, romamo, molimo in iščemo odpuščanje. Letos so za nas izbrali geslo, ki nam je še kako blizu: »Romarji upanja«. Ne govorimo o lahkomiselnem optimizmu, ki izgine ob prvem vetru, temveč o upanju, ki se trdno oklepa Kristusa, kot se drevo oklepa zemlje.

Ko smo že pri oklepih – Papež je 24. decembra 2024 odprl sveta vrata v baziliki svetega Petra, česar simbolika je močna. Gre za pot, za prehod, ki nas spominja, da je vera nekaj živega, nekaj, kar nas vabi naprej. V Sloveniji smo na podoben način odprli vrata naših stolnic in romarskih cerkva 29. decembra. In to je šele začetek.

Pot k prenovi. Molitev, spoved, odpuščanje

Leto 2024 ni naključno postavljeno kot leto molitve. Če se sprašuješ, zakaj, je odgovor preprost: molitev je priprava srca. Brez nje se jubilejno leto zlahka spremeni v še en praznik, ki pride in gre, ne da bi se nas zares dotaknil. Sestra Božena Kutnar, delegatka za jubilejno leto v Sloveniji, poudarja: »Molitev je dihanje duše.« Če hočemo okusiti globino tega leta, se moramo odpreti Božjemu usmiljenju – najprej v srcu.

Toda jubilejno leto ni samo priložnost za osebno molitev, ampak tudi za spoved, zakrament, ki ga pogosto zanemarimo. To je čas, da obnovimo svoj odnos z Bogom in priznamo svoje napake. In če se odpraviš skozi sveta vrata – spomni se, da to ni čarobno dejanje. Pomen ima le, če v srcu zares želiš prejeti milost, odpustek, ki te notranje prenovi.

Odpustki, dar za dušo

Odpustki so pomemben del jubilejnega leta. V letu 2025 jih lahko prejmeš s spovedjo, obhajilom, molitvijo in romanjem. Odpustek je kot čiščenje duše – dar, ki odpravlja posledice grehov in vrača notranji mir. Nič čudnega, da je jubilejno leto čas velikega izdiha in vzdihovanja – trenutek, ko Cerkev na široko odpira zakladnico milosti.

Papežev klic k vsem – naj bo romanje svetovno!

Za leto 2025 so v Rimu pripravili prav poseben program romanj za različne poklice in stanove. Tako bodo, na primer, posebej povabili novinarje, podjetnike, mlade, športnike, politike, družine, katehete in druge skupine, da obiščejo sveti kraj. Vsak konec tedna se bo eno od teh skupin zbralo v Rimu, da bi skupaj molili in romali. Če ne greš v Rim, to še ne pomeni, da nisi vabljen. Zdaj je priložnost, da postaneš romar – morda v svojem kraju ali le v svojem srcu.

Himna, ki nas bo združila

Kaj pa pesem, brez katere ni pravega slavja? Za jubilejno leto so pripravili posebno himno, ki jo bodo peli verniki po vsem svetu. Glasba namreč prebuja občutke, daje enotnost in vzdušje, ki presega besede. Tudi če govorimo različne jezike, himna deluje kot univerzalni jezik, ki povezuje in dviga duha. »Glasba je duhovna moč,« pravi sestra Kutnar, ki je tudi glasbenica. V himni najdemo moč upanja – ravno pravšnjo dozo harmonij in napetosti, ki se razreši v zanosu.

In nazaj k temeljem. Kaj je bistvo jubilejnega leta?

Jubilejno leto nas vedno znova vrača k temu, kar je najbolj pomembno. To je Kristus. Spominja nas, da smo Cerkev, skupnost in da je upanje resnično samo, če je zasidrano v veri. Biti katoličan pomeni vedeti, da nismo sami, da smo del velikega občestva in da nas vsaka prošnja, vsak vzdih, pripelje bližje k Bogu.

In ne nazadnje – leto 2025 ni edino jubilejno leto, ki ga imamo pred sabo. Leto 2033 bo posebno leto, saj bomo praznovali 2000 let od Kristusove smrti. To ne bo priložnost le za obeleževanje preteklosti, temveč za ponovno, globoko izkušnjo Kristusovega odrešenja.

Naj bo jubilejno leto 2025 čas, ko znova odkrijemo, kaj pomeni biti »romar upanja«.

Bula o sklicu svetega leta svetega očeta Frančiška (Vatican)

"Maskota" svetega leta je Lucija

Tik pred vrati Vatikana se vije nenavadna megla, prežeta z radovednostjo in svetlobo. Iz nje, v rumeni dežni pelerini, stopi mala junakinja z blatom do kolen in nasmehom, ki razžari vsak kotiček njenega obraza. To je Luče – v prevodu Luč, Lucija, nova zvezda svetega mesta, maskota jubilejnega leta 2025! Ja, Vatikan je končno dobil svojo junakinjo – igrivo, svobodno in, oh, kako prisrčno!

Luče, z iskrico v očeh in školjko romarja v srcu, ni le navaden risani lik. Ona je posebna vrsta prijateljice, tista, ki te potegne iz cone udobja in ti pravi: "Gremo, svet te čaka!" Zakaj ima pa blatne škornje? Ker je na dolgi poti, dragi moj! Njen dežni plašč v barvah vatikanske zastave jo varuje pred neurji življenja, blato pa? Ah, saj veš, kako je na težkih poteh – pridejo vzponi, padci in veliko blata!

Ampak Lucija ni sama. Z njo je njen zvesti spremljevalec – majhen, navihan pes po imenu Santino, ki vohlja naokrog in z vsakim skokom povzdigne malce prahu, kot da bi želel reči: "Ne bodi tako resen, življenje je pustolovščina!" Skupaj hodita kot veter in dež, kot zgodba in pesem, prinašata kanček igrivosti v vsako sivo ulico, v vsak mrak, kamor usmerita svoj pogled.

Vatikan tokrat igra na karto presenečenja! Njegova maskota Lucija se bo namreč premierno predstavila na festivalu Lucca Comics and Games, kjer bo prvič stopila pred oboževalce stripov, video iger in fantazij. Vatikan, na stripovskem festivalu? Ja, prav si slišal! Nadškof Rino Fisichella pravi, da je to eksperiment, da bi pritegnili mlade, ki običajno niso med obiskovalci bazilik. Če bo Lucija lahko z iskrico upanja nagovorila mlada srca, potem je misija uspela.

Luciji je zasnoval Simone Legno, ustvarjalec znane blagovne znamke tokidoki, ki ga že od mladosti navdihuje japonska pop kultura. In kaj je bolj japonsko kot majhna, simpatična junakinja s svojim ljubljenčkom, ki gre na pot sredi življenja? Lucija, z dežnikom upanja in blatom do kolen, pooseblja prav to. Je žarek upanja sredi sveta, ki ga marsikdaj preplavljajo oblaki.

In s to iskrico v očeh bo Lucija stopila tudi na oder svetovnega Expo 2025 v Osaki, kjer bo pod naslovom »Lepota prinaša upanje« predstavljala Vatikan skupaj s Caravaggiovo umetnino Položitev v grob. Boš rekel, Lucija med velikimi umetninami? Pravzaprav ja! Lucija simbolizira svežo lepoto življenja, ki jo lahko najdeš povsod, če le pogledaš s srcem.

Na poti do velikega dogodka, ko bodo na predvečer božiča 2024 odprli sveta vrata bazilike svetega Petra in zaželi jubilejno leto, bo Vatikan pripravil še množico drugih dogodkov: od koncertov, kot je Šostakovičeva Simfonija št. 5, do umetniških razstav, kjer bo na ogled Chagallova slika Križanje. Vse to, da pripravi srca na svetlo leto, ko bo Rim postal prestolnica upanja, vere in – ja, zakaj ne – igrivosti.

In tako, medtem ko Luce koraka naprej, s Santinom ob strani in svetom pred nogami, nas spominja, da je življenje res romanje. In vsakdo potrebuje malce blata na svojih čevljih, če hoče občutiti radost prave poti!

Advent je po svojem bistvu razdeljen na dva dela. Prvi del traja od prve adventne nedelje pa vse do začetka božične devetdnevnice oziroma do 16. decembra. V tem času nas Božja beseda bolj uvaja in usmerja proti drugemu Kristusovemu prihodu – prihod v slavi ob koncu časov.

13. 12. Sveta Lucija. Posejemo Božično žito. 

Velika noč je največji krščanski praznik. Ta dan se spominjamo največjega čudeža in temelja naše vere, ki je vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih. Po starodavni slovenski navadi so v jutranjih urah po župnijah vstajenjske procesije z Najsvetejšim.

Skrivnost vstajenja lahko razumemo samo v moči vere, ki je presežni Božji dar. Čeprav k razumevanju verske resnice pripomorejo številni materialni dokazi, je vera v Kristusovo vstajenje sad vzgoje in osebne duhovne poti.

Jezus Kristus nas je s svojim trpljenjem in smrtjo odrešil, kar pomeni, da greh in smrt nimata zadnje in dokončne besede v našem življenju, ampak nam je Jezus odprl pot v večno življenje. Odrešenje odpira možnost za uresničitev posameznikove osebne svobode, s pomočjo katere lahko človek v polnosti živi prejete talente ter dokazuje, da je življenje z Bogom močnejše od smrti. Jezus je v svojem zemeljskem življenju večkrat napovedal svojo smrt in vstajenje od mrtvih, ki bo pomenila osvoboditev od brezupnega položaja človeka v končnem zemeljskem življenju.

Kristjani verujemo v Jezusovo vstajenje zaradi pričevanj oseb, ki se jim je Jezus prikazal po vstajenju in jim z očitnimi znamenji dokazal svojo istovetnost.

Velika noč je praznik veselja in upanja. Veselje kristjani izražamo z vzklikom aleluja, ki je v velikonočnem času na poseben način izpostavljen. Izhaja iz hebrejskih besed Hallelu in Yah, kar pomeni slavite Jahveja, to je Boga.

To je ponavadi 34. nedelja med letom. S to nedeljo (oz. tem tednom) se konča čas med letom II; v resnici se konča cerkveno leto in se naslednjo nedeljo (a 1. adventno) začne novo cerkveno leto. 

Poklikaj tukaj kaj je cerkveno leto, spodaj pa si preberi več o prazniku Kristusa Kralja.

Halloween: Zakaj ta praznik ni v skladu s krščansko vero?

Verjetno si že slišal za Halloween. A čeprav se zdi, da gre le za zabavo, ima ta praznik zanimivo preteklost. Halloween izvira iz starega keltskega praznika Samhain, ko so ljudje verjeli, da se duhovi vračajo na zemljo. Kasneje je krščanstvo ta dan preimenovalo v All Hallows' Eve (večer pred Vsemi sveti), od koder izvira beseda Halloween.

Danes pa je Halloween postal praznik, poln strašljivih mask, buč in grozljivih zgodb, ki nimajo nič skupnega s spominom na svetnike in verne rajne. Ironično je, da prav v času, ko bi morali v miru in spoštovanju moliti za naše rajne, ljudje praznujejo nekaj, kar izkrivlja resnični pomen smrti in večnosti.

Vsi sveti in Spomin vernih rajnih: Kaj pomenita 1. in 2. november?

Medtem ko 1. in 2. november za mnoge pomenita priložnost za počitek in druženje z družino, imata ta dneva v krščanstvu globok pomen. Praznika Vsi sveti (1. november) in Spomin vseh vernih rajnih (2. november) sta namenjena spominu na svetnike in rajne ter molitvi za duše, ki še potrebujejo očiščenje.

1. november: Vsi sveti

Na 1. november se spominjamo vseh svetnikov, ki so s svojim življenjem dokazali svetost. To je priložnost, da se zamislimo o tem, kako lahko tudi mi sledimo njihovemu zgledu.

2. november: Spomin vseh vernih rajnih

Dan po prazniku Vseh svetih, 2. novembra, je posvečen molitvi za naše drage, ki so že preminili. Čeprav niso še vstopili v polno Božjo slavo, jim z molitvami lahko pomagamo, da bi prej dosegli nebesa.

Kako resnično praznovati Vse svete in verne rajne?

1. Prižgi svečo in moli za rajne: Prižiganje sveč na grobovih je simbol svetlobe večnega življenja. Obišči pokopališče s svojimi bližnjimi, spomni se tistih, ki so že prestopili prag večnosti, in moli za njih.

2. Udeleži se svete maše: V cerkvi je ta dan sveta maša, namenjena za duše v vicah. Obišči sveto mašo mašo in se spomni, da smrt ni konec, ampak prehod v večno življenje.

3. Molitev rožnega venca: Rožni venec je močna molitev, še posebej, če ga namenimo za duše v vicah, ki potrebujejo naše molitve. V cerkvi ta dan ob določeni uri poteka molitev vseh delov rožnega venca za rajne. 

4. Postani zgled: Namesto da se udeležiš Halloween zabav, bodi zgled svojim prijateljem in praznuj dneve Vseh svetih in vernih rajnih z molitvijo in spominom na pokojne.

Popolni odpustek in praznovanje Vseh svetih ter Spomina vernih rajnih

V povezavi s praznikom Vseh svetih (1. november) in Spominom vernih rajnih (2. november) se pogosto omenja tudi možnost pridobitve popolnega odpustka, ki ima v teh dneh poseben pomen. Poglejmo, kaj odpustek pomeni, kako ga lahko pridobimo in zakaj je to za kristjane tako pomembno.

Kaj je popolni odpustek?

Popolni odpustek je duhovna dobrina, ki jo Cerkev ponuja vernikom. Z njim lahko dosežemo popolno očiščenje vseh časnih kazni za grehe, ki so sicer že odpuščeni v zakramentu spovedi. Gre za to, da so naši grehi sicer odpuščeni, a posledice teh grehov (časna kazen) ostanejo. Popolni odpustek te posledice izbriše.

Zakaj bi ga sploh želeli zadobiti?

Popolni odpustek je za kristjane izjemno pomemben, saj daje popolno očiščenje in pospešuje vstop duše v nebesa. S tem lahko pomagamo tako sebi kot pokojnim, da ne bi trpeli časne kazni (vic), temveč čim prej uživali večno življenje pri Bogu.

Komu je namenjen?

Popolni odpustek lahko zadobimo:

1. Zase: To pomeni, da se s tem sami očistimo posledic svojih preteklih grehov.

2. Za duše v vicah: Odpustek lahko darujemo za rajne, še posebej za svoje bližnje, ki še niso dosegli popolne čistosti in potrebujejo molitve in duhovne dobrine (s. maše). Na ta način jim pomagamo skrajšati čas očiščevanja v vicah in jim pomagamo pri prehodu v nebesa.

Kako zadobiti popolni odpustek?

Za pridobitev popolnega odpustka med 1. in 8. novembrom, ki je posebej namenjen dušam v vicah, so potrebni naslednji pogoji:

1. Obisk pokopališča in molitev za rajne (v katerem koli času med 1. in 8. novembrom).

2. Zakrament spovedi (lahko tudi nekaj dni pred ali po prazniku).

3. Prejem svetega obhajila.

4. Molitev po namenu svetega očeta (npr. očenaš, zdravamarija, slava Očetu).

5. Popolna nenavezanost na greh, tudi na male grehe.

Pomembno je vedeti, da mora biti človek v stanju posvečujoče milosti, kar pomeni, da nima hudega greha.

Kakšen učinek ima popolni odpustek?

Ko popolni odpustek zadobimo zase, nam Bog popolnoma izbriše vse časne kazni za naše pretekle grehe, ki so že odpuščeni. To pomeni, da bi ob smrti, če bi bili v stanju popolne čistosti, lahko neposredno vstopili v nebesa brez potrebe po očiščenju v vicah.

Ko pa zadobimo odpustek za duše v vicah, jim pomagamo, da hitreje dosežejo večno srečo pri Bogu. Gre za izraz naše ljubezni in sočutja do naših bližnjih rajnih.