ŽUPNIJA ORMOŽ

Župnija Ormož je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Velika Nedelja Ptujsko-Slovenjegoriškega naddekanata, ki je del nadškofije Maribor.

Ormoška župnija je bila do leta 1545 podružnica pražupnije v Veliki Nedelji, potem pa se je osamosvojila. Takrat so vodstvo župnije prevzeli redovniki križniškega reda, ki jo s pomočjo škofijskih duhovnikov vodijo še danes. Leta 1899 je bila v ormoški župniji ustanovljena redovna bolnišnica, kjer so delovale sestre križniškega reda, ki so v tem času prišle v naše kraje. K ormoški Cerkevi sv. Jakoba v Ormožu, spada tudi podružnična cerkev sv. Janeza Krstnika na Humu.

Cerkev sv. Jakoba v Ormožu se prvič omenja leta 1271 in je v prvi polovici 14. stoletja postala župnijska cerkev. V 15. stoletju so ji prizidali ladjo, ki pokriva križni obok, in zakristijo. Leta 1591 so cerkev renesančno predelali. V letih 1605 in 1704 je bila cerkev izropana in onečaščena, zato so jo leta 1736 ponovno posvetili, hkrati pa so ladjo povišali in obokali, vzidali pevsko emporo in podaljšali zakristijo do kapele. Med letoma 1869 in 1873 je cerkev poslikal J. Brollo. Nad vhodom v zakristijo so odkrili relief Gregorijanskega Kristusa s plemiškim donatorjem s konca 14. stoletja. Med baročno opravo izstopa prižnica, ki kaže vplive delavnice J. Mersija iz druge polovice 18. stoletja.

Cerkev sv. Janeza Krstnika je podružnična cerkev. Postavljena je bila leta 1611. Cerkev je dal postaviti ormoški graščak Ladislav Pethe de Hetes. V prvi polovici 18. stoletja so postavili še zvonik, obok v ladji in zakristija pa sta iz začetka 19. stoletja. Cerkev, ima neogotski oltar sv. Janeza Krstnika s konca 19. stoletja, ob katerem stojita slovanska apostola Ciril in Metod. Na desni strani cerkvene ladje je našel svoje mesto tudi gotski oltar milostne Matere z detetom iz ormoškega gradu. Humska posebnost je Ivanjska nedelja, ki jo obhajamo ob prazniku rojstva Janeza Krstnika. Na ta dan poteka telovska procesija, ki se po maši vije med sadovnjaki in vinogradi.