Naš rod
Naziv
Območje delovanja
Šole, ki jih pokrivamo
Naslov
Elektronski naslov
Odgovorna oseba
Kontaktna oseba
TRR
Davčna številka
Matična številka
Leto ustanovitve
DDV zavezanec
Društvo tabornikov rod Heroj Vitez
Mestna občina Ljubljana
OŠ Maksa Pečarja, OŠ Dragomelj
Dunajska cesta 367, 1231 Črnuče
Ana Seliškar, starešina rodu (040 572 259)
Luka Mavec, načelnik rodu (041 543 536)
SI56 61000 0003644152 pri DH d.d.
76983226
5195012
1979
Ne
Znak rodu je okrogle oblike. Podlaga je oranžnorumena. V sredini znaka je sraka v letu, na desni pa zelen hrastov list. Na hrastovem listu sta v sredini beli smreki in pod smrekama bela ti-pi šotora. Ob desnem robu hrastovega lista sta želoda. Pod srako leži zelena vejica robidovja z belim cvetjem. Ob robu je v loku napis Heroj Vitez. Razlaga sestavnih delov znaka:
Rumena barva; ostanek od prejšnjega znaka, barva Sonca, toplote, življenja.
Sraka: Po srakah je imenovana Sračja dolina, ki je nekak drugi dom črnuških tabornikov, saj se tam odvija največ naših aktivnosti. Njen položaj, ko leti, simbolizira gibanje naprej, k boljšemu.
Hrastov list; list ene najbolj čislanih drevesnih vrst, znane po vztrajnosti in trdoživosti pri rasti, oblika lista pa simbolizira ščit, ki pomeni viteštvo, torej v prenesenem pomenu ime Heroj Vitez. Želod; plod hrasta, simbolizira zrelost ter odgovornost.
Robidovje; simbolizira težave, ki jih je treba premagati na poti k boljšemu. Položaj levo spodaj pomeni, da se je za dosego nekega cilja treba potruditi, kar ni vedno lahko, cvet daje upanje na sadove dela, ki pa so zato toliko slajši.
Smreki simbolizirata gozdove, naravo, Slovenijo, šotora pa preprosto taborniško življenje.
Kratka zgodovina taborništva na Črnučah
Začetki taborništva segajo v leto 1968, ko je na šolo Maksa Pečarja prišel vodnik Dušan Benko iz Odreda Bičkova skala in skupaj s Tanjo ustanovil prvi taborniški vod. Kmalu je organizacija ostala brez starejših vodnikov in vodstvo je prevzel Drago Kukanja. Potrebnih finančnih sredstva in razumevanja takratne krajevne skupnosti ni bilo. Začasno se je dobilo sobo za sestanke v stari občini, a le za kratek čas.
Brez izkušenj, podpore in prostorov so s pomočjo miličnika končno dobili majhen kletni prostor pod nekdanjo policijo, pridobili pa so tudi nekaj opreme. Kljub vsemu je članstvo nihalo od 40 do 60 članov, tako tabornikov, kot medvedkov in čebelic. Organizirali so izlete, taborjenja v Sračji dolini, uspešno hodili na tekmovanja in sodelovali z odredom Bičkova skala. Leta 1975 je organizacija zamrla.
Taborniški odred Heroj Vitez, današnji rod, je bil ustanovljen 25.2.1979. Zbralo se je okoli deset navdušencev, predvsem zaradi želje, da živijo še naprej v duhu narave in v prostorih strelskega društva v Spodnjih Črnučah ustanovili nov odred in ga kmalu uspeli registrirati. Tam so odred kmalu deložirali, člani pa so se nato zbirali kar na domu enega od članov, kasneje pa v sobi bivše gostilne Cunder (današnja Havana Club). Čez čas se je dobilo prostore v kleti KS Črnuče-Gmajna, od koder se je bilo treba umakniti Black Jacku. Nato se je 4.2.1988 dobilo prostore bivše knjižnice, kjer smo ostali do konca leta 1999. Januarja 2000 smo se začasno preselili v prostore, kjer je bila trgovina Šolar.
Prvi kosi opreme sta bila dva šotora in kompas. Prvi načelnik je bil Drago Kukanja, častni starešina pa Matija Butala. Načelnika čete in družine sta bila Niko Grbec in Lenka Avšič, posebej aktivni pa so bili še Branimir Mikulaš , Dušan Puh, Zakotnik Zvone, Zadravec Darko, Dornik in ostali. Ustanovni občni zbor je bil decembra 1979. Sledil je vzpon odreda in veliko je bilo uspešnih akcij in sodelovanj na tekmovanjih. Ustanovili smo četo Črnih ovc v Trzinu. OHV je organiziral kar nekaj občinskih mnogobojev, vodniških tečajev. Veliko se je sodelovalo z odredom Jezerske Ščuke iz Cerknice (polhanja, pusti).
Po uspešnem letu 1989 pa je sledil velik upad aktivnosti, članstvo se je zmanjšalo, četa v Trzinu je razpadla, ugled je izginil, kriza je bila velika, kot tudi v tedanji družbi (osamosvajanje, ipd.)
Leto 1993 je prineslo nov statut, odred se je preimenoval v rod. Novih vodov ni bilo, obstal je le del članstva, ki je ustanovil klub Popotnikov. Tako na začetku leta 93/94 ni deloval niti en vod. To je bilo zaenkrat najslabše obdobje od ustanovitve. Vendar pa se je rod začel pobirati s tal… Sledila je porast aktivnosti in članstva, začelo se je sodelovati z sosednimi rodovi, več z Rodom rdeči Zalog, zdaj pa tudi z ostalimi rodovi Mestne zveze tabornikov Ljubljana.