Naš rod

Območje delovanja

Šole, ki jih pokrivamo

Naslov

Elektronski naslov

Odgovorna oseba

Kontaktna oseba

TRR

Davčna številka

Matična številka

Leto ustanovitve

DDV zavezanec

Mestna občina Ljubljana

OŠ Maksa Pečarja, OŠ Dragomelj

Dunajska cesta 367, 1231 Črnuče

taborniki.rhv@gmail.com

Sara Galun, starešina rodu

Barbara Butara, načelnica (031 858 573)

SI56 61000 0003644152 pri DH d.d.

76983226

5195012

1979

Ne


Znak rodu je okrogle oblike. Podlaga je oranžnorumena. V sredini znaka je sraka v letu, na desni pa zelen hrastov list. Na hrastovem listu sta v sredini beli smreki in pod smrekama bela ti-pi šotora. Ob desnem robu hrastovega lista sta želoda. Pod srako leži zelena vejica robidovja z belim cvetjem. Ob robu je v loku napis Heroj Vitez. Razlaga sestavnih delov znaka:

Rumena barva; ostanek od prejšnjega znaka, barva Sonca, toplote, življenja.

Sraka: Po srakah je imenovana Sračja dolina, ki je nekak drugi dom črnuških tabornikov, saj se tam odvija največ naših aktivnosti. Njen položaj, ko leti, simbolizira gibanje naprej, k boljšemu.

Hrastov list; list ene najbolj čislanih drevesnih vrst, znane po vztrajnosti in trdoživosti pri rasti, oblika lista pa simbolizira ščit, ki pomeni viteštvo, torej v prenesenem pomenu ime Heroj Vitez. Želod; plod hrasta, simbolizira zrelost ter odgovornost.

Robidovje; simbolizira težave, ki jih je treba premagati na poti k boljšemu. Položaj levo spodaj pomeni, da se je za dosego nekega cilja treba potruditi, kar ni vedno lahko, cvet daje upanje na sadove dela, ki pa so zato toliko slajši.

Smreki simbolizirata gozdove, naravo, Slovenijo, šotora pa preprosto taborniško življenje.

Kratka zgodovina taborništva na Črnučah

Začetki taborništva segajo v leto 1968, ko je na šolo Maksa Pečarja prišel vodnik Dušan Benko iz Odreda Bičkova skala in skupaj s Tanjo ustanovil prvi taborniški vod. Kmalu je organizacija ostala brez starejših vodnikov in vodstvo je prevzel Drago Kukanja. Potrebnih finančnih sredstva in razumevanja takratne krajevne skupnosti ni bilo. Začasno se je dobilo sobo za sestanke v stari občini, a le za kratek čas.

Brez izkušenj, podpore in prostorov so s pomočjo miličnika končno dobili majhen kletni prostor pod nekdanjo policijo, pridobili pa so tudi nekaj opreme. Kljub vsemu je članstvo nihalo od 40 do 60 članov, tako tabornikov, kot medvedkov in čebelic. Organizirali so izlete, taborjenja v Sračji dolini, uspešno hodili na tekmovanja in sodelovali z odredom Bičkova skala. Leta 1975 je organizacija zamrla.

Taborniški odred Heroj Vitez, današnji rod, je bil ustanovljen 25.2.1979. Zbralo se je okoli deset navdušencev, predvsem zaradi želje, da živijo še naprej v duhu narave in v prostorih strelskega društva v Spodnjih Črnučah ustanovili nov odred in ga kmalu uspeli registrirati. Tam so odred kmalu deložirali, člani pa so se nato zbirali kar na domu enega od članov, kasneje pa v sobi bivše gostilne Cunder (današnja Havana Club). Čez čas se je dobilo prostore v kleti KS Črnuče-Gmajna, od koder se je bilo treba umakniti Black Jacku. Nato se je 4.2.1988 dobilo prostore bivše knjižnice, kjer smo ostali do konca leta 1999. Januarja 2000 smo se začasno preselili v prostore, kjer je bila trgovina Šolar.

Prvi kosi opreme sta bila dva šotora in kompas. Prvi načelnik je bil Drago Kukanja, častni starešina pa Matija Butala. Načelnika čete in družine sta bila Niko Grbec in Lenka Avšič, posebej aktivni pa so bili še Branimir Mikulaš , Dušan Puh, Zakotnik Zvone, Zadravec Darko, Dornik in ostali. Ustanovni občni zbor je bil decembra 1979. Sledil je vzpon odreda in veliko je bilo uspešnih akcij in sodelovanj na tekmovanjih. Ustanovili smo četo Črnih ovc v Trzinu. OHV je organiziral kar nekaj občinskih mnogobojev, vodniških tečajev. Veliko se je sodelovalo z odredom Jezerske Ščuke iz Cerknice (polhanja, pusti).

Po uspešnem letu 1989 pa je sledil velik upad aktivnosti, članstvo se je zmanjšalo, četa v Trzinu je razpadla, ugled je izginil, kriza je bila velika, kot tudi v tedanji družbi (osamosvajanje, ipd.)

Leto 1993 je prineslo nov statut, odred se je preimenoval v rod. Novih vodov ni bilo, obstal je le del članstva, ki je ustanovil klub Popotnikov. Tako na začetku leta 93/94 ni deloval niti en vod. To je bilo zaenkrat najslabše obdobje od ustanovitve. Vendar pa se je rod začel pobirati s tal… Sledila je porast aktivnosti in članstva, začelo se je sodelovati z sosednimi rodovi, več z Rodom rdeči Zalog, zdaj pa tudi z ostalimi rodovi Mestne zveze tabornikov Ljubljana.

Zgodovina taborjenj

2018

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

1982

1981


1980


Bloke

Idrijca

Gornji Grad

Laški Rovt

Fučkovci, Kolpa

Gornji kot, Krka

Prekmurje

Kostel, Kolpa

Pilštajn, Kozjansko

Dvor, Krka

Podzemelj, Kolpa

Kred, Nadiža

Postojna

Lepena

Kostel, Kolpa

Bloke

Bovec

Lahinja




















Brinje ob Kolpi

pohodni tabor Pretelinje jezero

Bohinj

5. - 15. julij

15. - 22. julij

28. julij - 6. avgust

11. - 18. julij

5./7. - 14. julij

29. junij - 7. julij

6. - 12. avgust

6. - 14. avgust

12. - 23. julij

z rodom Samoratnikov (RSa)

z rodom Trnovskih regljačev (RTR)



z rodom II. grupe odredov (RDGO)

s Kokrškim rodom (KR)

z rodom Veseli Veter (RVV) in rodom Trnovskih regljačev (RTR)


z rodom Trnovskih regljačev (RTR)