Program

17. april 2023 ob 18h, GT22, Glavni trg 22, Maribor

Meje rasti: koliko je dovolj za udobno bivanje?

Rudi Klanjšek bo najprej govoril o vprašanju bivanjskih razmer in preferenc med mladimi ter o tem, s čim so te povezane. Nato se bo osredotočil na strukturne razmere oziroma pogoje za realizacijo teh preferenc ter posledice, ki se na ravni posameznika in družbe pojavljajo ob realizaciji in nerealizaciji teh preferenc. Predavanje se bo tozadevno dotaknilo tudi razmerja med “objektivno potrebo” in "subjektivno željo” v luči okoljske problematike.

Jože Kos Grabar bo predstavil nekaj trajnostno, tj. okoljsko odgovorno obeleženih prostorsko načrtovalskih načel in njihovih konkretizacij, zadevajočih osnovne sestavine bivanja in delovanja posameznika, skupnosti in družbe v urbanih območjih (stanovanjska in druga bivalna območja, območja za delo in izobraževanje, oskrba in storitve, promet, rekreacija ...).


Gosta:



Moderator:

23. marec 2023 ob 18h, GT22, Glavni trg 22, Maribor

Pogovor o...

Gostja:

Moderator:

20. junij 2022 ob 18h, Vodnikov trg 1, Maribor + gMeet (< klik za vstop)

Zadružništvo 

Jadranka bo spregovorila o zadrugah, kot razvojne možnosti v nekaterih evropskih državah (Italija, Francija, Španija...), možnostih razvoja različnih načinov organiziranosti zadrug (obstoječe izkušnje po svetu) ter o tem, zakaj zamujamo.

Karolina bo predstavila umestitev zadružništva v javne politike v Sloveniji ter možnosti za izboljšanje pogojev za razvoj zadružništva, tako za razvoj stanovanjskih zadrug kot produkcijskih in delavskih zadrug. Ter vprašanje povezave zadružništva s širšim področjem socialnih in solidarnostnih ekonomij. 

Borut pa se bo osredotočil na vlogo občine pri razvoju zadružništva v občini.

Gostje:



Moderatorja:

9. maj 2022 ob 18h, Vodnikov trg 1, Maribor + gMeet (< klik za vstop)

Delo in življenje v 21. stoletju 

V novem tisočletju se oblike in načini dela vse bolj spreminjajo, postajajo vse bolj negotovi, prekarnega dela je vse več. Kako bomo v takšnih okoliščinah zagotovili ne le človeka vredno življenje temveč blaginjo za vse? Napredek družbe? Kje in kako bomo delali jutri? (Da ne govorimo o robotih...)

Gostje:



Moderator:

Soorganizator:

11.4.2022 18:00 Muzej narodne osvoboditve Maribor, Ulica heroja Tomšiča 5 + gMeet (< klik za vstop)

Zdravstvo!

Kako zagotoviti vsem dostopno, sodobno, kakovostno zdravstvo? Ali še bolje, kako vsem zagotoviti zdravje?

Ana Zupan bo uvodoma spregovorila o delu v javnozdravstvenem sistemu, delu specializanta v terciarni ustanovi, pomenu dobrega primarnega zdravstvenega sistema in se pri tem osredotočila na delo zdravnika in celotnega zdravstvenega tima v sklopu javne zdravstvene ustanove kot je UKC Maribor,

poslanec Miha Kordiš bo povzel dosedanje napore in prihodnjo strategijo za izboljšanje javnega zdravstva v okviru delovanja Levice v Državnem zboru,

dr. Luka Čavka pa bo podrobneje predstavil programska izhodišča Levice na področju zdravstva.


Gostje:


Moderatorka:

21.3.2022 18:00 Vodnikov trg 1, Maribor + gMeet

Slovenija 2030

Kakšna (naj) bo Slovenija leta 2030 iz programske perspektive Levice. Vizije, načrti, spodbude, pasti in čeri na poti v naslednjih osmih letih... in naprej. Gostje, ki so ključno sodelovali pri pripravi volilnega programa bodo predstavili glavne programske smernice in odgovarjali na vprašanja.

Gostje:

Moderator:


Slika: Slovenija na poti do trajnostnih ciljev 2030, vir: OECD
https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/7838 

28.2.2022 gMeet (< klik za vstop)

Laž v politiki

Pogovor se bo dotikal statusa laganja, varanja in manipuliranja v politiki: zakaj so laži velikokrat močnejše od govorjenja po resnici, na kakšen način zlahka osvojijo množice in zakaj so, če prevladajo, resna grožnja razviti demokraciji in miru?

Kostja Gatnik, Magna Purga, 1977

Gosta:



Moderatorja:

24.1.2022 18:00 gMeet (< klik za vstop)

Energetika na razpotjih

Luka Mesarec bo predstavil nekaj osnovnih fizikalnih količin (energija, delo, moč) o katerih pogosto slišimo, pa morda ne vemo, kaj točno predstavljajo. Govoril bo o tem, kako se energija pretvarja iz ene oblike v drugo in kako lahko različne oblike energije v naravi pretvorimo v energijo, ki je uporabna za ljudi. 

Vlado Šega bo svoje izvajanje osredotočil na pridobivanje električne energije. Pri tem bo posebej izpostavil rastoče potrebe po tej obliki energije (tudi v Sloveniji in Mariboru) ter načine, kako te potrebe kriti iz lastnih virov. 

Boštjan Gregorc bo predstavil alternativne vire, probleme shranjevanja, trende in projekte Dravskih elektrarn Maribor, kjer je Boštjan vodja službe za razvoj.

Sledila bo širša razprava.

Gostje:

Moderator:

20.12.2021 18:00 gMeet (< klik za vstop)

Kam nas pelje avtomatizacija? 

Avtomatizacija, digitalizacija, robotizacija, umetna inteligenca so prekrivajoči pojmi in tehnologije, ki že imajo, a bodo imele še precej globlje vplive na delo, razporejanje bogastva, družbo, na naša življenja. V Pogovorih o avtomatizaciji bodo gostje poskušali orisati prihodnost družbe z vidika avtomatizacije.

Gostje:

Moderator:

25.11.2021 18:00 gMeet (< klik za vstop)

Je iz Glasgowa kaj novega?

Violeta Tomič bo predstavila tiste pomembne sklepe konference v Glasgowu, katerih izvedbo predvsem na lokalni ravni lahko podpre stranka Levica.

Dr. Luka Omladič se bo ukvarjal prvenstveno s sklepi te konference na katero lahko deluje stranka Levica na državni in tudi na mednarodni ravni.

Dr. Danijel Rebolj bo na vprašanja podnebnih sprememb poskušal odgovoriti iz perspektive Odrasti ter kako oziroma koliko lahko Levica pospeši prizadevanja v tej smeri.


Gostje:

Moderator:

Odmevi

Branko Gerlič

Čeprav nas je bilo izjemno malo je celotna prireditev potekala v skladu s predvidevanji. Manjkala je le napoved ukrepov, ki naj bi jih Levica pripravila v obdobju po podnebni konferenci ZN v Glasgowu.

Luka Omladič je zelo dobro predstavil razmere, ki so pripeljale do navedenega mednarodnega srečanja. In nevedel bistvene sklepe, ki so jih državniki za svoje države in za vse države skupa bolj ali manj soglasno sprejeli v Glasgowu, Danijel Rebolj pa je zelo dobro orisal pomen projekta Odrast, namenjenega tudi in zlasti urejanju podnebnih zadev.

Tako sklepi iz Glasgowa kot predavanja ter razprave na omenjenih Pogovorih o...   so nekakšno vodilo za načrtovanje podnebne in Odrastne politike, ki naj bi jo vodila Levica v in za Slovenijo in so tako rekoč izvedljivi že v enem mandatu:

Ob drugih bolj ali manj enako nujnih projektih za Levico bi to bilo za en mandat (4 leta!) že skoraj dovolj.

3.11.2021, 18:00, Vodnikov trg 1 Mb in gMeet

Kapital vs delo

Goran Lukič  bo predstavil delovanje Delavske svetovalnice,

Vladimir Šega bo predstavil osnove ekonomske demokracije ter zakonsko podlago in prakso na področju delavskega soupravljanja.

Sledila bo širša razprava.

Gostje:

Moderator:


14.10.2021, 18:00, ZOOM 

UTD

Dr. Srečo Dragoš bo ob predstavitvi pričakovanih izidov sistema UTD na socialnem področju govoril tudi o nedenarnih oblikah »UTD«.

Dan Juvan bo razložil kako namerava stranka Levica izboljšati ne le socialni, ampak zlasti delovnopravni položaj zaposlenih v Sloveniji.

Branko Gerlič se bo posvetil predvsem razlagi sedaj potekajočega zbiranja pobud za podporo raziskav o pomenu uvedbe UTD na EU ravni.

Sledila bo širša razprava.

Gostje:

Moderator:


Podporo uvedbi UTD na ravni EU je mogoče izraziti na naslovu          https://eci.ec.europa.eu/014/public/#/screen/home 


18.5.2021, 18:00, Zoom

Odrast-imo

Naša družba je ima postavljen za cilj in merilo svojega uspeha obsedenost z dobičkom in večno gospodarsko rast. Obsedenost družbe s potrošništvom prispeva k proizvodnji ogromnih količin odpadkov, v katerih se duši naš planet. Koncept Odrasti se postavlja nasproti takemu razmišljanju in v osprednje postavlja druge vrednost. Vedno bolj se kaže kot nujen za preživetje človeštva, zato je vedno bolj prisoten, ne le med okoljskimi organizacijami, strokovnjaki in posamezniki, temveč tudi v širši družbi. Odrasti nas sili k ponovnemu premisleku javnega dobrega, skupnega in družbene participacije ter nam nalaga, da ponovno vzamemo naš čas in našo prihodnost nazaj v svoje roke ter zahtevamo korenite spremembe. Spremembe, ki vodijo v družbo, katere merilo ni gospodarska rast, temveč rast kvaliteta življenja in trajnostno ohranjanje okolja. 

Na pogovoru bomo z gostjo in gosti Ajdo Pistotnik, Andrejem Lukšičem, Danijelom Reboljem in Branko Gerličem spregovorili o projektih, ki temeljijo na konceptu Odrasti, o projektih v Sloveniji in nadaljnjih možnosti za njihov razvoj ter vlogi lokalne in nacionalne politike na tem področju. 

Gostje:

Moderator:

6.4.2021, 18:00, Zoom

Skupnostno bivanje

O možnostih skupnostnega bivanja na lokalni ravni

Po približno eni uri razlag bo sledila razprava z udeleženci.

Gostje:

Moderator:

17.2.2020, 18:00, Muzej narodne osvoboditve Maribor

Razprava o Slovenski tranziciji 

Po odcepitvi od Jugoslavije je Slovenija doživela temeljite družbene spremembe na gospodarskem področju, odnosom med delom in kapitalom, delovanjem socialne države in položajem žensk v družbi. Katere so bile najpomembnejše, kateri dejavniki so jih poganjali in kako se je zaradi njih spremenilo življenje. O teh in drugih vprašanjih bomo razpravljali z gostjami.

Gostje:

Moderator:

20.1.2020, 18:00, Levica, Vodnikov trg 1

tokrat o UTD-ju

Branko Gerlič bo predstavil dosedanje delo Sekcije UTD pri Zofijinih iz Maribora. Sekcija je bila ustanovljena 20.1.2010, torej bo prav na ta dan obhajala 10. obletnico obstoja.

Nina Beyokol bo govorila predvsem o mednarodnih dejavnostih gibanj za UTD.

Marko Pušnik bo predstavil letošnjo akcijo podpor za uvedbo UTD na evropski ravni.

Po približno eni uri razlag bo sledila razprava z udeleženci.

Gostje:

Moderator:

16.12.2019, 18:00, Art klub & kavarna Wetrinsky

Veganstvo kot politično gibanje

Levica je stranka, ki si prizadeva za preobrazbo družbe v demokratični in ekološki socializem. To med drugim pomeni prenehanje izkoriščanja slehernega posameznika na tem planetu. Pri tem moramo nujno imeti v mislih tudi nečloveške živali, ki jih tako brezobzirno in neusmiljeno izkoriščamo in smo jih spremenili v naše sužnje. Veganstvo je pogosto razumljeno kot tip prehrane, ki izključuje vsa živila živalskega izvora - meso, mleko, jajca in med. Vendar je veganstvo treba razumeti širše. Rastlinska prehrana je le posledica veganske perspektive oziroma gledišča, ki ga posameznik zavzame do živali, soljudi in okolja. 

Zakaj je nujno, da veganstvo razumemo kot družbeno - politično gibanje? "Naraslo je število veganskih prehrambenih in kozmetičnih, proizvodov v trgovinah, pojavljajo se vedno nove kuharske knjige, oddaje in blogi, ki veganstvo enačijo z zdravim življenjskim slogom in življenjsko uspešnostjo. Tovrstno razumevanje veganstva je v celoti podrejeno kapitalističnemu imperativu po neprestani rasti in neusmiljenemu izkoriščanju tega, kar imenujemo “naravni viri”. Tako sodeluje pri vzpostavljanju družbenih razmerij moči, ki zahtevajo, da en razred ljudi dominira nad drugim, da ljudje dominirajo nad živalmi in okoljem. Na tak način se veganstvo in gibanje za pravice živali tudi uspešno odtujuje od gibanj za družbeno pravičnost, ki bi lahko bila njegovi naravni zavezniki. Zato je nujno, da veganstvo razumemo kot družbeno-politično gibanje, ki si prizadeva za vzpostavitev bolj pravičnega sveta in zavrača zamisel, da smo ljudje nadpostavljeni vsem drugim bitjem. Ob tem je potrebno poudariti, da je zelo pomembno, da veganstvo razumemo kot družbeno-politično gibanje, ki gre z roko v roki z drugimi progresivnimi gibanji." dr. Branislava Vičar.

"Veganstvo z moralnega vidika ni pomembno zgolj kot gibanje, ki zagovarja moralni odnos do živali, temveč hkrati tudi kot gibanje, ki nas opozarja na vsesplošno krivico izkoriščanja drugega, naj gre za človeka ali žival. S tem odpira pomembno razpravo o tem, po kateri poti želi v bodoče stopati naša družba." dr. Tomaž Grušovnik

"Veganstvu v prid je toliko močnih razlogov, da je kar koli drugega težko logično upravičiti. Znanost je glede veganstva zelo jasna, primerno je za vse razvojne stopnje človeka, vključno z otroki. Na drugi strani to ponuja rešitve okoljskih težav, saj uživanje mesa oziroma pripadajoča živinoreja povzroči več škode okolju kot celotni svetovni promet skupaj. Veganstvo zagotavlja boljše zdravje. Bolezni srca in ožilja, diabetes, povečan pritisk, povečana telesna teža so povezani z živili živalskega izvora. Veganska družba bi pomenila tudi ukinitev masovnega mučenja in poboja živali. Samo Slovenci vsako leto ubijemo 80 milijonov živali." mag. Marko Čenčur.

Gostje:

Moderator:

dr. Branislava Vičar je izredna profesorica za slovenski jezik na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Raziskovalno deluje na področjih kritične diskurzivne analize, kritičnih animalističnih študij in sociolingvistike. Na polju kritičnih animalističnih študij preiskuje tipološki spekter reprezentacije živali v različnih diskurzih s poudarkom na razkrivanju antropocentričnih pomenov oz. možnostih vzpostavljanja subjektivitete živali, razmerje med speciesizmom, nacionalizmom in kapitalizmom ter medpresečnost speciesizma in kulturnega rasizma. Svoje znanstveno-raziskovalno delo povezuje z aktivizmom za pravice živali in je soustanoviteljica in aktivna članica društva ZaŽivali!

dr. Tomaž Grušovnik je izredni profesor na Univerzi na Primorskem in predsednik Slovenskega filozofskega društva. Bil je Fulbrightov štipendiranec na Univerzi Nove Mehike v ZDA in gostujoči predavatelj na Centru za razvoj in okolje na Univerzi v Oslu. Med njegove vidnejše publikacije sodita monografiji Odtenki zelene, ki je posvečena okoljski etiki, in Etika živali ter zbirka esejev Moralke. Je prejemnik nagrade Glasnik znanosti in Svečane listine mlademu visokošolskemu učitelju.

Mag. Marko Čenčur že preko 24 let kot samostojni raziskovalec za prehrano preučuje objektivne znanstvene podatke o vplivu prehrane na človeško zdravje. Kot svoje vire uporablja izključno revidirane (peer-reviewed) znanstvene članke, stališča priznanih mednarodnih strokovnih organizacij ter matematične izračune. Specializiran je v razbijanju trdno zasidranih mitov o veganski prehrani. Na predavanjih po vsej Sloveniji suvereno dokazuje, da lahko brez uživanja živil živalskega izvora dobimo dovolj beljakovin, mineralov, vitaminov in drugih hranilnih snovi, še več – na ta način si lahko zagotovimo boljše počutje in preprečimo marsikatero novodobno bolezen.

18.11.2019, 18:00, Art klub & kavarna Wetrinsky

Kako do socializma?

Kako do socializma preigrava politične prakse izgradnje socializma od spodaj navzgor, ki presegajo običajno razumevanje politike, omejeno le na volilne procese. Z izgradnjo lastnih institucij - predvsem skupščin, sindikatov in zadrug - družbena gibanja od Mississippija do Rojave prenašajo politično moč od tradicionalnih institucij na najširše plasti ljudstva.

Srečanje bo poleg predstavitve sindikalno-zadružne strategije (Miha Kordiš) zaradi trenutnih razmer v Siriji osredotočeno na predstavitvi knjige Revolucija v Rojavi (Arne Zupančič).


Gosta:

Moderator:

29.10.2019, 18:00, izjemoma v dvorani MČ Nova vas

Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja

Verjetno je sedaj v zvezi z DZZ že vsem jasno vsaj troje: 

Vendar ostaja še precej vprašanj. O teh bo govoril gost večera, poslanec Levice, ki je vložila predlog zakona o ukinitvi DZZ.

Gost:

Moderator:

21.10.2019, 18:00, Art klub & kavarna Wetrinsky

Sobivanje

Zakaj ne živimo bolje in ceneje, čeprav bi lahko? Odgovor je pravzaprav preprost, ker ne poznamo drugega, kot bivanje znotraj ožje družine. V stanovanju, hiši, kjerkoli že, živimo v glavnem starši in otroci, dokler ti ne odrastejo in se odselijo. Neredko potem staršem ostane 100 m2... vsakemu.

A obstaja tudi drugačen vzorec so-bivanja. Na Pogovoru o sobivanju bomo spoznali te, drugačne vzorce, jih prikazali v različnih, predvsem pa širših kontekstih in se pri tem navezali tudi na koncept odrasti.

Program:

Gost:

Moderator:

21.5.2019, Salon uporabnih umetnosti

Ali bomo ODRASTli ali pa nas ne bo!?

Kako globoko nas je že pripeljala fikcija neskončne gospodarske rasti, kakšne so posledice in kaj alternative

Gostje:

Moderator:

8.4.2019, Salon uporabnih umetnosti

Kakovost bivanja v našem mestu

Kakovost bivanja sicer lahko razumemo na različne načine. Nekomu veliko pomenijo drevesa v mestu, nekaterim je ljubši asfalt. Nekateri zagovarjajo mehko (trajnostno) mobilnost, drugi vidijo kakovost v dostopnosti čim več lokacij z avtomobilom. Vendar obstajajo tudi objektivni kriteriji: zagotavljanje osnovnih potreb, osnovne človekove pravice, stanje narave in okolja, kakovost zraka in hrane. Če med navedenimi objektivnimi kriteriji izpostavimo zdravje, tako fizično kot mentalno, se lažje približamo definiciji kakovosti bivanja, saj obstajajo jasne povezave med vzroki (npr. slab zrak, hrup, pomanjkanje zelenih površin) in posledicami (npr. bolezni dihal, anksioznost, stres). 

Gostje:

Moderator: