Otrok že zelo zgodaj oblikuje lastne vzorce postavljanja meja v odnosih na podlagi izkušenj iz primarne družine. Takšni, velikokrat transgeneracijski vzorci pogosto zapovedujejo meje, ki so pretirano ohlapne ali pa ravno nasprotno, pretirano toge. Teh vzorcev se ne zavedamo, zdijo se nam »naravni«, vendar pogosto povzročajo kopico težav v odraslosti. Če smo v odnosih pretirano ustrežljivi, ali po drugi strani pretirano zahtevni, tvegamo nezadovoljstvo in izčrpanost na različnih življenjskih področjih – v odnosih bližine, v službi, na ravni skrbi zase. 

Ujetost v arhaična pravila glede postavljanja meja vodi v neustrezne odzive pri odpravljanju odnosnih problemov v sedanjosti. Ustrezno postavljanje meja nam omogoča, da zaščitimo sebe pred drugimi in druge pred seboj. Na ta način preprečimo nepotrebne probleme in dosežemo več obojestranskega zadovoljstva v različnih odnosih.