Gnezda in jajca Gnezda, v katera ptiči odlagajo svoja jajca, so narejena zelo različno, od preproste, komaj kaj nastlane vdolbinice na tleh, kot jo naredijo deževniki, do zamotano stkanih in včasih celo skupinskih gradenj pri tkalcih. Nekateri ptiči na primer njorke, sploh ne gradijo gnezd, ampak znesejo jajce kar na golo skalo.
Najbolj skrajen primer je cesarski pingvin, ki vali jajca na svojih nogah, pokrita z gubo operjenega trebuha. Tako jih vali vseh 64 dni in noči v mraku in ostrem mrazu antarktične zime.
Ptičje jajce je prilagojeno za razvoj zarodka, kadar je jajce na suhi podlagi. To je zaprt sistem: znotraj lupine je zaloga hrane za odraščajoči zarodek, prostor za njegov razvoj, zarodek je zavarovan pred mehanskimi poškodbami, ustrezno pa je urejeno tudi izločanje odvečnih snovi, in sicer tako, da so izločki zarodka v glavnem v obliki sečne kisline.
Jajce se oblikuje v jajcevodu in je pri vsaki vrsti povsem določene oblike. Dvorjenju sledi parjenje, ki poteka na tleh ali v zraku. Samci nimajo penisa in sperma preide v samico tako, da samci pritisnejo svojo spolno odprtino ali kloako tesno ob samičino. Ta "spolni poljub" traja le nekaj sekund. Spermiji odplavajo po samičinem jajcevodu in oplodijo jajce. Po oploditvi se jajčna celica s hranljivim rumenjakom spusti po jajcevodu. Tam se obda z zaščitnim beljakom, ki je podoben želatini, z dvema ovojnima membranama in z apnenčasto lupino.
Barvila, ki so značilna za jajca posameznih ptičev se nalagajo predvsem v zunanjih slojih lupine in povrhnjice. Najbolj zanimivo obarvana jajca imajo vrste ptičev, ki imajo nezavarovana gnezda na tleh, kot so čigre, galebi, deževniki...
Največkrat poišče kraj gnezditve samec. Pri selivkah se samec vrne v rojstni kraj že pred samico. Takoj se začne ogledovati, kje bi našel primeren prostor za gnezdo.
Svoj prihod in izbiro mesta za gnezdo oznanja ptič z vsakovrstnim obnašanjem, ki naj morebitnim novim interesentom dopove, da je ta kraj že zaseden. Neutrudno varuje meje svojega okoliša in se požene za vsakim tekmecem.
V tem času so ptičje petje, klici in vsakovrstno oglašanje znaki, s katerimi uveljavlja posestne pravice. Ko je te pravice nesporno uveljavil, se začne oglašati drugače, da privabi samice. Vsaka vrsta ima značilen napev. Če so samci graditelji kot na primer žolne in stržek, začno že znašati gnezdo.
Parjenje
Ko pridejo samičke, se petje stopnjuje, hkrati pa se zaostrijo boji za izbrano gnezdišče. Lastnik okoliša nažene vsakega vsiljivca in se hkrati suče okoli samice. Z ljubezenskimi igrami se samec predstavlja samici. Šopiri se s plesi, razkazovanjem okrasnega perja, izvaja akrobatske lete in ji ponuja simbolična darila.
Samička, ki je največkrat nežnejša in zaradi ohranitve vrste bolj skromne zunanjosti, komaj kdaj pokaže svoj interes do samca. Le redko in pri malokaterih ptičjih vrstah dobi snubec odgovor z glasom. Dostikrat pokaže samička, da se je tudi sama odločila le tako, da preprosto ostane v samčevem okolišu. Kdaj pa kdaj se samička pritiska k samcu, mu čehlja perje ali vabljivo počene. Največkrat se rahlo izmika snubcu in ga tako z zapeljivo igro še bolj podžiga.
Nekateri ptiči se »zaročijo« že prejšnje leto ali v zimovišču, tako da sta spomladi že takoj par.
Po navadi je samcev več kot samic, tako da marsikateri samec ostane brez svojega para in tedaj imajo lastniki okoliša s takim samcev hude boje.
Parček ostane skupaj vse leto in skupno znašata gnezdo ter skrbita za mladiče. Nekatere vrste ptic ostane skupaj več let, dostikrat celo do smrti.
Gnezda so spletena, sezidana, izkopana ali nalepljena z veliko umetnostjo in pridnostjo. Gnezdo ni ptičji dom, ampak je le začasna valilnica, ki izgubi svoj pomen kakor hitro mladički zapustijo gnezdo.
Gradilni nagon se pojavi hkrati z razmnoževalnim in valilnim. Izredne graditvene sposobnosti se vzbudijo posebno pri samičkah in so navadno one gradbeni mojstri. Samci se zadovoljijo s tem, da prinašajo material in pomagajo pri gradnji, včasih pa je samec le opazovalec in zabava samico z žgolenjem.
Pri gradnji gnezda se vsaka vrsta strogo drži rodovnih pravil in ravna natanko po instinktu, tako da že po mestu, kje je gnezdo, in po načinu izdelave ter obliki lahko ugotovimo, kateri ptič gnezdi tu. Tako poimenujejo ptiče tudi po načinu in kraju gnezdenja kot talne gnezdivce in podobno.
Glede na mesto gnezdenja ločimo več tipov gnezd:
gnezda na tleh,
plavajoča gnezda,
gnezda na drevesu,
gnezda v duplu,
gnezda v rovu,
gnezda v skalni steni itd.
Gnezda so različno oblikovana: skodeličasto, kroglasto, neurejeno, kotanja ob robu vode, na vodi plavajoči kup rastlinja, gole skalne police, špranja, rov, jama, kup morskega rastlinja, kup vej, vodnih rastlin na skali, drevesu, kup mulja itd.
Ptice se razmnožujejo z jajci in za zarod vzorno skrbijo. Večina znese jajca v posebna gnezda, ki so dobro skrita ali nameščena zunaj dosega plenilcev. Jajca vali ena ali več odraslih ptic, praviloma je to samica. Število jajc v leglu je pri vrstah zelo različno, nekatere pa imajo v enem letu tudi več legel.
Mladiči se izvalijo pri manjših ptičih v 12 do 14 dneh, pri krokarjih v 17 do 21 dneh, kokoši valijo 20 do 24 dni, veliki vodni ptiči 30 do 35 dni, veliki tekači 35 do 39 dni in ujede 28 do 56 dni. Neugodno vreme lahko podaljša čas valjenja.
Za razvoj plodu v jajcu je potrebna temperatura 37,5 do 40 °C. To toploto dobi jajce od prsi valeče ptice. Med valjenjem obrača jajca, da se enakomerno ogrevajo. Kratkotrajne in manjše ohladitve jajcem ne škodijo, tako da valeča ptica lahko občasno zapusti gnezdo.
Ko je mladič goden sam razbije lupino za kar ima poseben tako imenovani »jajčni zob«, majhen rožiček na kljunu, ki izgine kmalu potem ko se izvali.
Mladi ptiči pridejo na svet nebogljeni in goli. Samica jih greje pod perutmi. Prve dni je samec skrben hranilec. Kasneje pa se pri prinašanju hrane pridruži še samica. Za čistočo gnezda samec in samica zelo skrbita. Mladičje blato odneseta stran. Kasneje pa ko so mladiči zadosti močni se iztrebljajo iz gnezda ven.
Vir: Wikipedija - https://sl.wikipedia.org/wiki/Pti%C4%8Di