GLASBENA HIŠA

Glasba: Aleksandra Naumovski Potisk

Libreto : Saša Potisk

Režija in scenografija: Matej Filipčič

Ilustracija: Domen Koželj

Kostumografija: Vesna Mirtelj

Maska: Neža Dežman

Fotografija: projekta: Janez Kotar 

      Koprodukcija:

       Kulturno umetniško društvo Cona 8

       Slovenska filharmonija, 

       SNG Opera in balet Maribor 

       V sodelovanju z: Imago Sloveniae

Scenarij je prilagojen razvojni stopnji otrok od četrtega leta dalje in je zaradi dostopnosti oblikovan v več plasteh možnega razumevanja predstave.  Po ne uprizorjenem »šolskem prizoru« deklica Martina zvečer doma zaspi v solzah. Ni se učila, zato ne razume notnega zapisa in v pesmih ne najde nikakršnega navdiha. Dolgočasne so, saj jih ne pozna. V sanjah njeno žalost poskuša rešiti Urejevalec sanj prvega reda Filip. Filip je metafora za učni postopek, ustvarjena v domišljiji sanjajoče deklice in izmišljen kot pomoč v njeni stiski. V sanjah predstavi vse tone, ki bi jih deklica morala poznati, ob vsem pa natrese še cel kup življenjskih napotkov, saj je "v glasbi kot v življenju".

V predstavi se torej srečamo s kar nekaj temami in motivi. Osnovno nasprotje je na relaciji kaos – red z jasnim vzgojnim namenom po imperativu ureditve svojega življenja, če ne zaradi drugega, da bi se izognili »slabim sanjam in nočnim moram«. Pomembno je ostati v harmoniji s seboj, kar lahko dosežemo z aktivnostjo oz. z osebno rastjo, radovednostjo in učenjem. Tudi z učenjem glasbe, ki »podeljuje duši veličastje in milino« (po Platonu). To spozna tudi Deklica Martina skozi samo-refleksivne sanje preko Filipa, urejevalca. Poznavanje glasbe, ki je ključno za obogatitev njenega življenja in za sprostitev njene stresne situacije, ji ni dano z magijo ali sanjskim darilom, temveč se na podlagi psihološke razrešitve v sanjah z novo predanostjo loti učenja in si odpre nova vrata v čudovite »glasbene vrtove«. Čudežnost je torej v spoznanju skozi trud in izkušnjo, skozi učenje, in ne skozi čarovnijo ali posredovanje »višjih sil«, kakršen je pogost pristop v novodobnih priljubljenih zgodbah in risankah.

Predstava poleg očitnega pedagoškega koncepta (glasbeno opismenjevanje, spoznavanje osnov glasbe...) nosi tudi druga bolj ali manj očitna sporočila, ki se nanašajo na vzgojo (medsebojno spoštovanje, strpnost, sodelovanje...), na umetnost (operno petje, pomen umetnosti v življenju), kakor tudi na splošen odnos do življenja, v smislu pozitivnega razreševanja problemov in ustvarjanja novega in dobrega.