Spoštovana članica, spoštovani član civilne pobude Otroškega igrišča ne damo!  

Posredujemo kopijo pisma, ki smo ga 10.07.2025 prejeli od gospoda Ivana Šeliha, namestnika varuha človekovih pravic. Za odziv na naša pisma se mu zahvaljujemo (CC).

V pismu piše:

Varuhu se lahko pritoži, kdor meni, da so mu bile z aktom ali dejanjem katerega od naštetih organov kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

Dvajset let je že kršena pravice otrok, ki se ne morejo igrati na otroškem igrišču, ki je oskrbovano enako, kot so oskrbovana druga otroška igrišča v Ljubljani. Igrišče vsa leta oskrbujejo prebivalci naselja (namestitev mize in klopi, čiščenje, košnja trave, obrezovanje drevja). Pobudniki se zavzemamo za pravico otrok in v njihovem imenu prosimo za pomoč organ, ki je zadolžen za varovanje človekovih pravic.

V pismu nadalje piše:

Varuh prav tako ne obravnava zadev, o katerih tečejo sodni ali kakšni drugi pravni postopki, razen, če gre v teh postopkih za njihovo neupravičeno zavlačevanje oziroma očitno zlorabo oblasti.

Ker je problem odprt že 20 let, je očitno, da gre za neupravičeno zavlačevanje. To jesen bo minilo 15 let, odkar je župan Mestne občine Ljubljana prvič pisno zagotovil, da bo otroško igrišče vrnjeno občini, kateri je bilo odvzeto na podlagi odločb, ki so bile izdane na podlagi lažnih podatkov. Kako lahko občina sama sebi vzame otroško igrišče, ki je v uradnem seznamu otroških igrišč občine, in ga nekomu pokloni, pa pristojni oddelek občine o tem nič ne ve, je vprašanje, ki bi bilo v pravni državi nepojmljivo. O asfaltiranem in s kanalizacijo opremljenem ter vzdrževanem igrišču, ki je staro več kot 50 let, še vedno pišejo, da gre za «nepozidano kmetijsko zemljišče«. Iz objavljene dokumentacije je razvidno, da gre za očitno zlorabo oblasti.

V pismu tudi piše:

Pobuda, naslovljena na Varuha, mora v skladu s prvim odstavkom 27. člena ZVarCP in 31. členom Poslovnika Varuha človekovih pravic Republike Slovenije vsebovati konkretne okoliščine, dejstva in dokaze, na katerih temelji. Njena vsebina mora torej biti razumljiva in konkretizirana do te mere, da je mogoče na njeni podlagi ugotoviti, kateri izmed zgoraj omenjenih oblastnih organov in s kakšnim ravnanjem ali opustitvijo je kršil pravice pobudnika, kot tudi ali in katera pravna sredstva je pobudnik za varstvo svojih pravic že uporabil, pobudi pa morajo biti priložene tudi listine, na katere se pobudnik sklicuje.

Iz objavljenih listin je razvidno, katera ustanova je izdala lažno odločbo in kdo jo je podpisal. Vsa dokumentacija je kronološko urejena in objavljena na spletni strani pobude. Vse je dostopno javnosti. O posameznih listinah so bile posebej obveščene osebe v oddelkih kontrole in revizije mestne občine, upravne enote in pristojnih ministrstev.

Pobudniki se zavzemamo za pravico otrok, zato smo za pomoč prosili organ, ki je zadolžen za varovanje človekovih pravic.

Z lepimi pozdravi,

Primož Gričar                            Metka  Rojc                       Jože Gričar

Predsednik                                Odnosi  javnostmi              Tajnik

Gabrščkova 59                          Gabrščkova 57             Gabrščkova 43

Primoz.Gricar@gmail.com        Rojc.Meta@gmail.com      GricarMail@gmail.com   

CC:

Ivan Šelih, namestnik varuha človekovih pravic, Ivan.Selih@Varuh-RS.si

Mojca.Sraj@varuh-rs.si; info@varuh-rs.si

ChatGPT, orodje umetne inteligence je o globoki občini zapisal, da je to lokalna oblast, ki deluje po principih globoke države: nepregledno, zakulisno, koruptivno, mimo volje ljudi. Spomenik globoki občini je kritični simbol za občinsko oblast, ki deluje kot mini verzija globoke države – zaprto, hierarhično, samovoljno. V njej delujejo nevidna omrežja vpliva v lokalnem okolju (župan, občinski uradniki, prijateljski razpisi ipd.). Tudi majhna občina lahko postane simbol nepreglednega odločanja, klientelizma in ignoriranja javnosti, ugotavlja ChatGPT.

Elektro omarica na otroškem igrišču ob Cesti na Brdo v Ljubljani je spomenik globoki občini.

Temelj vpletanja globoke občine v otroško igrišče ima dolgo zgodovino, kar kaže na dolgotrajnost procesa, ki ga je potrebno speljati. Otroško igrišče je omenjeno že v pravomočnem sklepu Temeljnega sodišča v Ljubljani, enota Ljubljana, ki se sklicuje na kupoprodajno pogodbo z dne 28.07.1970.  Dne 27.06.1984 je to sodišče namreč izdalo sklep, da se pri  družbeni lastnini in v uporabi SGP Grosuplje dovoljuje odpis 12 kvadratnih metrov igrišča in se vpiše v novo vložno številko. Kasneje je bilo igrišče na parc. št. Vič 1205/1 objavljeno v seznamu otroških igrišč Mestne občine Ljubljana v letu 1999  (Uradni list RS, št. 22/99, 2.4.1999, zaporedna številka 47, https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=19991021).

Dne 24.09.2003 pa je otroško igrišče z odločbo Upravne enote Ljubljana Vič izginilo. Preimenovali so ga v »nepozidano kmetijsko zemljišče«, da ga je nekdo na občini v dogovoru z nekom na upravni enoti lahko dal dedičem nekdanjih lastnikov. To je bilo potrebno zato, ker po zakonu o denacionalizaciji vračanje pozidanih zemljišč v naravi ni bilo dovoljeno.

Po šestnajstih letih je dne 01.08.2019 ista upravna enota potrdila odločbo iz leta 2003 in ponovila laž, da gre za »nepozidano kmetijsko zemljišče«. Nobeni dokazi predstavnikov pobude o nezakonitem delovanju niso vplivali na delovanje »pod mizo«. Brez odmeva so bili pozivi kontrolnim in revizijskim organom dveh ministrstev in Računskemu sodišču Republike Slovenije. Danes je 54 let staro otroško igrišče formalno še vedno »nepozidano kmetijsko zemljišče«. Povezani predstavniki vrste ustanov si prizadevajo, da bi bilo zanj izdano gradbeno dovoljenje za še eno vilo blok v tem delu Ljubljane.

Sledi delovanja globoke občine v globoki državi so vidne v geodetskem urejanju zemljišča, na katerem je otroško igrišče. Iz velikega števila parcelnih številk je nastala ena sama, ki vključuje tudi vse brežine okoli igrišča, ob katerih so speljani pločniki. Sestavni del parcele je postalo tudi avtobusno postajališče Viško polje, ki je del pločnika ob Cesti na Brdo. Tako so z občine sporočili predstavniku stanovalcev soseske, ki je neuspešno predlagal, da bi tudi na tem postajališču postavili streho.

Kričeč dokaz delovanja globoke občine pa je elektro omarica na otroškem igrišču. V maju 2020 jo je postavilo podjetje Elektro Ljubljana na svoje stroške, čeprav gre strošek postavitve elektro omarice običajno v breme investitorja oziroma lastnika objekta. Postavljena je nezakonito, saj za parcelo ni izdano gradbeno dovoljenje. Zaradi pričakovanih potreb predvidenega objekta po elektriki je podjetje na svoje stroške potegnilo nov vod (cca 80 metrov) od Ceste na Brdo do obstoječega transformatorja na robu otroškega igrišča, čeprav investitor nosi tudi stroške gradnje tega voda. Prebivalcem v soseski so rekli, da gre za zamenjavanje električnih vodov v Ljubljani skladno z direktivo Evropske unije. To kaže na neobičajno ljubeznivost podjetja do trenutnega lastnika zemljišča, na katerem je otroško igrišče, in izjemno podcenjevanje stanovalcev soseske..

Vljudno vabljeni, da si ogledate elektro omarico - spomenik globoki občini. Lahko pridete tudi z avtobusom št. 14, smer Vrhovci – Brdo, avtobusno postajališče Viško polje. S pločnika med Gabrščkovo in Kantetovo ulico na igrišče vodita stopnišči. Eno ima varovalno ograjo, ki so jo namestili prebivalci soseske. Na igrišču lahko posedite na dveh klopeh ob leseni mizi in si omarico v miru ogledate. V popoldanskem času je miza, ki so jo postavili stanovalci soseske, v prijetni senci. V dopoldanskem času se boste morda srečali z otroci dveh vrtcev; en je od igrišča oddaljen 30 metrov in drugi 500 metrov.

Spomenik globoki občini je lahko zanimiv tudi za turiste, saj takih spomenikov ni veliko. Prav je, da vidijo, kaj se da narediti v globoki občini globoke države.

Za zainteresirane je zbranih nekaj fotografij o elektro omarici - spomeniku globoke občine. 

Članice in člani pobude Otroškega igrišča ne damo!

CC:

Predstavniki ustanov:

Mestna občina Ljubljana

Upravna enota Ljubljana

Elektro Ljubljana

Ministrstvo za okolje in prostor

Ministrstvo za javno upravo

Računsko sodišče

Upravno sodišče Republike Slovenije

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije

Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani

Odvetniška zbornica Slovenije

Skupnost vrtcev Slovenije

Mediji

Odvetniška družba Kozinc in partnerji o.p., d.o.o., Ljubljana je dne 21.05.2025 po navodilu Mestne občine Ljubljana predstavnikom pobude poslala pismo o aktualnem stanju razlastitvenega postopka parc. št. Vič 1205/1, na kateri je otroško igrišče.

V pismu ni navedeno, da je Upravna enota Ljubljana izdala dve odločbi, zaradi katerih so nastale vse težave z vračanjem zemljišča občini. Prvo v letu 2003 in drugo v letu 2019. Gre za očitno skrivanje pomembnih podatkov o dejstvih.

Prva odločba ima številko 351-1606/1992-74/NS z dne 24.09.2003. S to odločbo je bilo Mestni občini Ljubljana in lastnikom stavb Gabrščkova 33-63 nezakonito odvzeto otroško igrišče ob Cesti na Brdo, ki je bilo zgrajeno leta 1969. Odločba je bila izdana na podlagi ponarejene listine Upravne enote Ljubljana, v kateri so zapisali, da gre za »nepozidano kmetijsko zemljišče«. Igrišče na parc. št. Vič 1205/1 je bilo leta 1999 objavljeno v seznamu otroških igrišč Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 22/99, 2.4.1999, zaporedna številka 47, https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=19991021).

Druga odločba ima številko 351-1221/2019-28 z dne 01.08.2019. Podpisali sta jo Mateja Gorše, dipl.upr.org., višja svetovalka 1 in Tjana Matjašič Prijić, univ. dipl. prav., vodja Upravne enote Ljubljana, izpostave Center. V njej je Upravna enota zavrnila predlog pobude za ugotovitev ničnosti odločbe iz leta 2003 in vzpostavitev prvotnega stanja. To je utemeljila s tem, da je bila v letu 2003 izdana odločba pravilna. Potrdila je, da je lažni podatek o »nepozidanem kmetijskem zemljišču« pravilen. Ni težko ugotoviti, da je to lažen podatek, kar je razvidno iz objavljenih dokumentov na spletni strani pobude.

V pismu Odvetniške družbe Kozinc in partnerji so zapisali, da se trenutno vodi ponovni postopek pred Upravno enoto Ljubljana, kjer je 03.06.2025 razpisana ustna obravnava. Postopek torej vodi tista upravna enota, ki je v zvezi s to zadevo že izdala dve odločbi – obe lažni. Ta enota najbrž nima nobenega interesa pokazati, da je goljufala že leta 2003 in 2019.

To odpira spoznanja o delovanju globoke občine, na kateri smejo izdajati odločbe na podlagi lažnih podatkov. Ker lažne odločbe brez ugovora upoštevajo ministrstva in sodišča, je jasno, kako je globoka občina usklajena z globoko državo. Pred leti si nismo mogli predstavljati, da kaj takega smeta početi občinska in državna uprava. Sedaj postaja jasno, da gre za šolski primer tistega, kar izraža beseda »globoka«.

V pismu Odvetniške družbe Kozinc in partnerji pravijo, da predstavnike civilne iniciative lahko predlagajo za zaslišanje, da bodo lahko na upravni enoti v podkrepitev utemeljenosti zahteve za razlastitev sami izpovedali o nujnosti ohranitve otroškega igrišča. Opozarjajo, da ni nujno, da bo upravna enota upoštevala njihov dokazni predlog.

To pa je žaljivo podcenjevanje dvajsetletnega prizadevanja članic in članov pobude. Če v letu 2025 kdo misli, da otroško igrišče ob Cesti na Brdo ni potrebno, naj pregleda objavljeno dokumentacijo in pride otroško igrišče pogledat. Zlasti takrat, ko se igrajo otroci iz 30m oddaljenega vrtca Malina ali 500m oddaljenega Vrtca Vrhovci- Enota Rožnik, Cesta na Brdo 30. 

V pismu Odvetniške družbe Kozinc in partnerji je naveden samo del podatkov v zvezi z vračanjem zemljišča otroškega igrišča. To so podatki o navzven vidnem procesu, katerega vse bolj očiten cilj je zavlačevanje postopkov z vnašanjem megle v proces. To dokazujejo večletni postopki izmeničnega prenašanja odgovornosti za ureditev zadeve na vrsto ministrstev. Sedaj pa se po dvajsetih letih vse vrača na upravno enoto, ki je že večkrat pokazala, kako deluje. Ni znano, kaj si o vsem tem mislijo na ministrstvih, ki so bila, sedaj pa niso več pristojna. Vzporedno pa poteka drug proces, ki javnosti ni poznan. Njegov cilj je priprava parcele za izdajo gradbenega dovoljenja. Pripeljal je že do geodetsko urejene parcele, v sodelovanju s podjetjem Elektro Ljubljana pa do nezakonite postavitve elektro omarice. Elektro omarica iz nerjaveče pločevine na robu otroškega igrišča je sramotni spomenik dosežku nezakonitega delovanja Mestne občine Ljubljana.

Ni znano, kako bo Odvetniška družba Kozinc in partnerji pomagala narediti tisto, česar Mestna občina Ljubljana ni naredila v 25-tih letih: vrniti Mestni občini Ljubljana zemljišče, ki ga je predstavnik občine v dogovoru s predstavnikom upravne enote nezakonito vzel in oddal novemu lastniku.

Z zanimanjem čakamo, ali bo predstavnica/predstavnik katere izmed ustanov, ki so obveščane o Pobudi Otroškega igrišča ne damo!, koga kaj vprašal. Tiste, ki so neposredno vpleteni v nezakonito delovanje, in tiste, ki so z njim seznanjeni, pa gledajo stran, čeprav bi morali ukrepati.

Vsem sporočamo: Otroškega igrišča ne damo!

Primož Gričar                           Metka  Rojc                    Jože Gričar

Predsednik                              Odnosi  z javnostmi         Tajnik

Gabrščkova 59                        Gabrščkova 57               Gabrščkova 43

Primoz.Gricar@gmail.com      Rojc.Meta@gmail.com    Joze.Gricar@UM.si

CC:

Članice in člani pobude Otroškega igrišča ne damo

CC:

Predstavniki ustanov:

Mestna občina Ljubljana

Upravna enota Ljubljana

Elektro Ljubljana

Ministrstvo za okolje in prostor

Ministrstvo za javno upravo

Računsko sodišče

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije

Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani

Skupnost vrtcev Slovenije

Mediji

Pismo Odvetniške družbe Kozinc & Partnerji (21.05.2025)

From: Darja Kralj <darja.kralj@kozinc.si>
Sent: Wednesday, May 21, 2025 11:29 AM
To: Jože Gričar <joze.gricar@um.si>
Cc: kaja.remskar@ljubljana.si
Subject: Mestna občina Ljubljana - odgovor na vaš poziv z dne 12. 5. 2025 glede otroškega igrišča ob Cesti na Brdo v Ljubljani

Spoštovani,

po navodilu Mestne občine Ljubljana, ki jo naša odvetniška pisarna zastopa v postopku razlastitve otroškega igrišča ob Cesti na Brdo (parc. št. 1205/8 k.o. Vič), vam v zvezi z vašim pozivom z dne 12. 5. 2025 posredujem informacijo o aktualnem stanju razlastitvenega postopka.

Mestna občina Ljubljana si že od leta 2019, ko je bila vložena zahteva za razlastitev, prizadeva, da bi zgoraj navedeno parcelo pridobila v svojo last. Mestna občina Ljubljana nima vpliva na trajanje upravnih in sodnih postopkov, temveč si ves čas prizadeva, da se postopek ne bi zavlačeval.

Upravna enota Ljubljana je v postopku že dvakrat izdala odločbo, s katero je odločila, da se v korist Mestne občine Ljubljana razlasti zgoraj navedena parcela, vendar sta bili obe odločbi opravljeni.

Prva odločba z dne 10. 2. 2020 je bila odpravljena s sodbo Upravnega sodišče RS I U 1482/2020-35 z dne 8. 12. 2022, s katero je sodišče ugodilo tožbi razlastitvenih zavezancev, odpravilo odločbo o razlastitvi Upravne enote Ljubljana z dne 10. 2. 2020 in zadevo vrnilo istemu organu v nov postopek. Sodba je javno objavljena.

V ponovnem postopku je Upravna enota Ljubljana sledila napotkom Upravnega sodišča RS in nadaljevala z izvajanjem dokaznega postopka. Postavila je izvedenca urbanistične stroke Urbana Švegla, ki je izdelal izvedensko mnenje, ki je potrdilo nujno potrebnost ohranitve predmetnega otroškega igrišča kot javnega igrišča v soseski, zato MOL na mnenje ni podala pripomb. Obširne pripombe pa so podali razlastitveni zavezanci, ki se z mnenjem niso strinjali. Dne 18. 1. 2024 je bila na Upravni enoti Ljubljana opravljena ustna obravnava, na kateri je bil izvedenec zaslišan. Zaradi poteka časa (3 ure, pri čemer je imel izvedenec nato razpisano še eno obravnavo, ki se je je moral udeležiti) zaslišanje ni bilo opravljeno do konca in je bilo razlastitvenim zavezancem naloženo, da v roku 20 dni s pisno vlogo postavijo morebitna dodatna vprašanja in se izjavijo o navedbah. Razlastitveni zavezanci so v roku vložili pisno vlogo, obenem pa prosili za podaljšanje roka, ker želijo pridobiti zunanjo pomoč strokovnjakov urbanistične stroke, zato za izjavo potrebujejo več časa. V nadaljevanju so angažirali svojo izvedenko urbanistične stroke Manco Plazar, ki je podala pripombe na mnenje izvedenca Urbana Švegla. Izvedenec je na pripombe odgovoril, Upravna enota Ljubljana pa se je oprla na njegovo mnenje in izdala novo odločbo o razlastitvi z dne 24. 10. 2024.

Razlastitveni zavezanci so se zoper odločbo z dne 24. 10. 2024 ponovno pritožili, Ministrstvo za naravne vire in prostor pa je njihovi pritožbi z odločbo z dne 10. 3. 2025 ugodilo, odločbo upravne enote z dne 24. 10. 2024 odpravilo in zadevo vrnilo upravni enoti v ponovni postopek in odločanje. Odločbo vam posredujem v priponki (s prekritimi osebnimi podatki razlastitvenih zavezancev).

Trenutno se vodi ponovni postopek pred upravno enoto Ljubljana, kjer je 3. 6. 2025 razpisana ustna obravnava, kjer bo upravna enota skladno s stališči ministrstva ponovno zaslišala izvedenca Urbana Švegla, na narok pa lahko pride tudi strokovna pomočnica razlastitvenih izvedencev Manca Plazar (z namenom soočenja izvedencev).

V primeru, da predstavniki civilne iniciative želite, da predlagamo vaše zaslišanje, da boste lahko na upravni enoti v podkrepitev utemeljenosti zahteve za razlastitev sami izpovedali o nujnosti ohranitve otroškega igrišča, nam lahko do ustne obravnave posredujete imena, priimke in naslove oseb, katerih zaslišanje želite, da predlagamo. Seveda pa ni nujno, da bo upravna enota upoštevala naš dokazni predlog.

Vljudno pozdravljeni,

odv. Darja Kralj

Na spletni strani Pobude Otroškega igrišča ne damo je v Kolumni objavljen poziv Mestni občini Ljubljana, da naj si po dvajsetih letih vrne nezakonito oddano zemljišče otroškega igrišča.

Skupina ljudi na občini si jemlje pravico, da od leta 2005 organizirano pripravlja vse potrebno za izdajo gradbenega dovoljenja za »kmetijsko zemljišče«, na katerem je že od leta 1975 asfaltirano in s kanalizacijo urejeno otroško igrišče. Cilj je omogočiti zidavo vile bloka v tem delu Ljubljane. Motiv je v razliki med ceno parcele kmetijskega zemljišča in parcele z gradbenim dovoljenjem.

V ta namen izrabljajo svoj geodetski-prostorski aparat za pripravo geodetsko lepo oblikovane gradbene parcele. V sodelovanju je podjetje Elektro Ljubljana na svoje stroške namestilo elektro omarico ob robu igrišča. Na parceli, za katero ni izdano gradbeno dovoljenje, kar je prepovedano. Za potrebe gradnje predvidenega novega objekta so položili osemdeset metrov dolg zmogljivejši električni kabel od Ceste na Brdo do obstoječega transformatorja na robu soseske. Stanovalcem soseske so pojasnili, da gre za »zamenjavanje električnih vodov v Ljubljani skladno z direktivo Evropske unije«.

O vsem tem početju so bili v dvajsetih letih seznanjeni zadevna ministrstva in Računsko sodišče, ki niso ukrepali. To je šolski primer usklajenega delovanja globoke občine v globoki državi. Slovenija si tega ne zasluži.

Grabežljivost nekaterih nima meja. Ko gre za denar, tudi žrtvovanje otroškega igrišča ni problem. Ampak otroškega igrišča ne damo!

Primož Gričar                           Metka  Rojc                    Jože Gričar

Predsednik                              Odnosi  z javnostmi         Tajnik

Gabrščkova 59                        Gabrščkova 57               Gabrščkova 43

Primoz.Gricar@gmail.com      Rojc.Meta@gmail.com    Joze.Gricar@UM.si

CC:

Članice in člani pobude Otroškega igrišča ne damo

CC:

Predstavniki ustanov:

Mestna občina Ljubljana

Upravna enota Ljubljana

Elektro Ljubljana

Ministrstvo za okolje in prostor

Ministrstvo za javno upravo

Računsko sodišče

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije

Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani

Skupnost vrtcev Slovenije

Mediji