Ferata Mlašca

Vsako leto imajo mladi planinci v okviru PZS tabor. Prvo so bili na Dovjem, sedaj pa so se preselili v Mlašco. Tu imajo več sence in ravnine. Zato so se na občini domislili, da bi jim lahko v skali v Mlašci naredili kratko ferato. Rečeno storjeno. Ferata kljub veliko stopnih prečk ni tako lahka. Skala je ves čas malo previsna.

Plezanje

Ko smo bili otroci smo v tej skali plezali brez vrvi. Samo dve lojtrci smo imeli in smo z njima splezali do vrha. Včasih je kdo priletel nazaj in se k sreči ustavil v grmovlju pod steno. Sem pa šele sedaj opazil, dojel, ko sem šel z otroci po ferati, da smo bili takrat pravi junaki. Danes še po ferati ne gre nihče več brez pasu - varovanja in čelade. Mi pa smo se že takrat obešali na stare kline, ki so v steni še sedaj ampak so bili že takrat stari. Zabil jih je Zvone Kofler in kasneje kakšnega še njegov brat Dorč. Razdalje med klini so bile za nas smrkoline ogromne in še skala je previsna. Najboljši so preko skale splezali z samo dvema vponkama,

nismo poznali ampak je prst vtaknil v klin in se potegnil zanj.Dorči še celo brez

vsega. Sicer ni splezal prosto, saj takrat prostega plezanja še nismo poznali. Je pa v klin vtaknil prst in se potegnil zanj.

Padec

Spominjam se Rosovega Frenka, ki je skoraj iz police priletel nazaj v podenj. Vojc mu je vsak gib sufliral; "levo nogo v drugo štapno, desno nogo v steno, odrini se od stene...". Frenk pa; "kaj pa zdaj, kaj pa zdaj". Ko ga je imel že dosti mu pravi naj vse vrže dol. Frenk to zares stori in vpraša,"kaj pa zdaj"? Vojc mu pravi, " malo počakaj potem pa še ti dol prileti" in to se je zares zgodilo. Priletel je v grmovje pod steno, ki je padec dobro ublažilo. Padel je več kot 5 m in to na hrbet a mu ni bilo nič. Malo je bil prestrašen in še bolj zmeden, drugače pa je bil cel.