Permakulturno načrtovanje

Dobrodošli na predstavitvi mojega majhnega kozmosa!

Permakultura je prva zgodba ki je vnesla smisel v moje življenje. Je preprosta v svoji kompleksnosti, direktna in jasna v kaosu ter sprejemajoča in razumevajoča v brezkompromisnosti. Nepopustljiva je do uporabnika, saj je njena moč odvisna od veščine izvajalca, kot uporabnik pa ne vidim konca učenja in nabiranja veščin, da se z njo ob strani postavim v službo okolju.

Drugačno od drugih orodija jo dela njena prilagodljivost. Ne zahteva prilagajanja uporabnika temveč se sama prilagaja in prepušča uporabnikovi veščini in znanju koliko bo je zmožen uporabiti. Zahteva poglobitev, stik z okoljem, stik z ljudmi, raztreščenje predstav, vztrajanje v plesu z kaosom do uglasitve, za zazveni red. Permakultura nam pomaga ustvarjati stik z okoljem, ker pa se vedno spreminja je to nenehni ples.

Še eno stvar postavlja na glavo. Etiko. Sodobni čas se izgublja brez smeri, kar je za čas sprememb razumljivo. V permakulturi se jasno postavlja kaj je prav in kaj narobe. V kontekstu nege in razvoja osebnosti, odnosa in vloge človeka do planeta in razdelitve dobrin. Omejena je z eksistenčnim vidikom bivanja; išče, čisti in regenerira povezave med človekom in naravo, med ljudmi, tudi v človeku samem. Če človek hrepeneni po rahabilitaciji odnosa s komosom in makrokozmosom mu permakultura več ne more pomagati, ga pa dobro pripravi oziroma mu nudi podporo v pratičnih vidikih bivanja.

Permakultura je celostna načrtovalska veda, ki prerašča v etični življenski slog.

Tri etike, skrb za Zemljo, skrb za ljudi in skrb za pravično delitev so prva očala skozi katera gleda permakulturni načrtovalec.

Načrtovalska načela so izvleček inteligence narave, in so permakulturnim načrtovalciem vodilo pri snovanju človekovega okolja.  Primarnno se permakultura ukvarja z etičnim načrtovanjem prostora, vendar se je za celovitost potrebno lotiti tudi drugih področij: gradnjo bivališč, socialnih odnosov, izobraževanja, zdravja, tehnologij in ekonomije.

Za obdelavo informacij v permakulturi uporabljamo sistemsko mišljenje. Za razliko od običajnega, linearnega, analitičnega mišljenja, katero je zavezano učinkovitosti, išče sistemsko mišljenje trajnost in stabilnost, žilavost. S prepoznavanjem vzorcev v obravnavanem okolju išče odnose med elementi, z ustvarjanjem povezav oziroma komunikacije med elementi vnaša stabilnost, z ustvarjanjem kratkih povratnih zank preverjanja načrtovanega pa zagotavlja organskost in prizemljenost razvoja začrtane spremembe.