Nekaj odgovorov na vprašanja, ki so jih doslej zastavili stanovalci.
Na računu sem opazil/-a dokaj visoke stroške za vodo. Ali ne plačujemo preveč zanjo?
Po navedbah podjetja VO-KA je poraba vode v stolpnici v skladu s pričakovano porabo za 80 do 85 ljudi. Po njihovih navedbah je naša poraba torej v okviru pričakovanj, saj je stanovalcev celo nekaj več.
Zakaj je na naših računih navedena omrežnina, medtem ko v sosednjem bloku te postavke nimajo?
Razlog je v tem, da poskušamo izdatke prikazati čim bolj razčlenjeno. To pomeni, da porabo vode prikazujemo ločeno - dejansko porabo in omrežnino. Slednjo plačujejo vsi, je pa stvar upravnikov, kako te stroške prikazujejo. Omrežnina je sicer oblika dajatve, ki jo primerjajo z davki, čeprav ima nekoliko drugačen namen.
Zakaj v moji kopalnici tako smrdi?
S čiščenjem vertikalnih cevi se je smrad nekoliko zmanjšal, vendar ga nekateri stanovalci še vedno zaznavajo. Zato smo se za pojasnilo obrnili na VO-KA, ker je precej verjetno, da je neprijeten smrad povezan s kanalizacijo. Tako vsaj menijo nekateri, s katerimi smo se posvetovali ob načrtovanju posegov. V hiši lahko sami naročimo samo še čiščenje celih vertikal, kar pa je nekaj dražji poseg, zato poskušamo najprej izločiti vse druge dejavnike.
Zakaj Energetiki plačujemo dokaj visoko priključnino tudi poleti, ko ogrevalnega sistema nimamo vključenega?
Pri Energetiki Ljubljana pojasnjujejo, da je priključnina določena z zakonom in predstavlja prispevek za vzdrževanje sistema, to pa, kot dodajajo, opravljajo skozi celo leto. Višina priključnine je določena glede na velikost objekta.
Zakaj imam v dnevni sobi plesen?
Enostavnega odgovora za pojav plesni ni. Kot izhaja iz odgovorov strokovnjakov, je v večini primerov razlog v novih oknih in prezračevanju. Vendar je to, kot se je pokazalo, res samo v nekaterih primerih. V naši stolpnici se plesen pojavlja v različnih nadstropjih, na različnih koncih in krajih ter na različnih stenah, tako da preprostega odgovora ni. Vpliva lahko postavitev pohištva, zasteklitev balkona, jakost gretja ipd. Ena od razlag, ki je bila dokaj zanimiva, predpostavlja, da lahko plesen nastane tudi v primeru, ko čez dan grejemo razmeroma z visokimi temperaturami, ko pa nastopi nočni režim, se zrak ohlaja, s čimer lahko nastaja kondenz. Ali bo nastal, je odvisno tudi od tega, kako grejejo v drugih bližnjih stanovanjih. Zagotovo je nekaj tudi na tem, da ima naša hiša precej toplotnih mostov in mestoma zelo slabo ali neobstoječo izolacijo. Pri tem še ta zanimivost: po navedbah gradbenih izvajalcev se plesen pojavlja tudi v hišah, ki so bile že izolirane - zaradi mikroklime, še nižjega ogrevanja ipd.
Ali zavarovanje stolpnice krije tudi poškodbe v mojem stanovanju oziroma ali moram stanovanje zavarovati posebej?
Zavarovalničarji priporočajo tudi ločeno zavarovanje stanovanj. Skupno zavarovanja krije le nekatere scenarije, presoja o upravičenosti pa je običajno precej odvisna od zavarovalnih agentov. Kot primer: določila zavarovanja med drugim ne predvidevajo kritja v primeru dotrajanih cevi. Ker je petdeset let stari hiši le malo cevi novih, je predvsem stvar zavarovalnice, kako ta člen interpretira. Doslej je Zavarovalnica Triglav, kjer imamo zavarovano stolpnico, prisluhnila našim argumentov. Nekatere zavarovalnice postavljajo tudi naslednje pogoje: če gre za puščanje vertikalnih cevi, je to skupna napeljava in skupno zavarovanje krije, če pušča na horizontalnih ceveh, je spet precej v interpretaciji. Medtem ko v primeru našega zavarovanja v večini primerov lahko argumentiramo, da gre tudi za skupne cevi, mnoge zavarovalnice tega ne upoštevajo. Individualna zavarovanja krijejo več primerov, zato je pametno o tem razmisliti. In še: po posvetu z našim zavarovalnim agentom se držimo načela, da poškodbo vedno prijavimo, potem pa zavarovalnica pove, kakšno je njeno stališče grede vračila škode. Vsi primeri škode morajo biti fotografirani, zato v takem primeru vselej najprej fotografirajte mesta, kjer je poškodba nastala.
Zakaj je bilo potrebno dvigniti prispevek za rezervni sklad?
Ocena stroška sanacije fasade – bodisi z izolacijo bodisi brez – je izredno visoka. Z izolacijo naj bi po grobi oceni znašala sanacija 300.000 evrov, morda celo več. Končna ocena bo odvisna od popisa potrebnih del in odločitev zbora. Če bi prispevek v rezervni sklad ostal na sedanji ravni, potem si večjega posega ne moremo privoščiti. Sprotni nujno večji posegi bi hitro izčrpali sredstva, ki so sedaj na računu in za druge nujne posege ne bi ostalo dovolj denarja. Zaradi konstrukcijske napake robovi hiše že propadajo, žaluzije so v slabem stanu, od zadnje sanacije je minilo 20 let in po nekaterih pridobljenih ocenah ni bila izvedena najbolje, zato s prenovo fasade ne moremo odlašati še naslednjih 20 ali več let.
Kako je določena višina prispevka, ki jo plačujemo zdaj?
Zdaj lastniki v rezervni sklad vplačujejo minimalno zakonsko predpisano višino, ki znaša za starost stavbe med 30 in 60 let 0,25 evra na kvadratni meter. To predvideva pravilnik o merilih za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad in najnižji vrednosti prispevka, vendar je tudi ta pravilnik star že 11 let in ne odraža dejanskih povišanih cen vzdrževanja, ki so nastali med tem.
Na kakšen način bo investicija povrnjena?
Rezervni sklad je glede na zakonodajo zelo jasno opredeljen in lastnikom omogoča največjo varnost vplačanega denarja. Iz njega je mogoče črpati v zelo redkih primerih in ga je zakonodajalec predvidel prav za tovrstne investicije. Nadzor nad rezervnim skladom je jasno opredeljen, poleg tega je dostop do denarja tudi v primeru zamenjave upravnega odbora ali predsednika UO jasno opredeljen. Sredstva iz rezervnega sklada je dovoljeno črpati le v izjemnih primerih ali pa ob soglasju zbora lastnikov.
Kakšne barve naj bodo žaluzije?
Z arhitekti, nasledniki izvirnega avtorja načrtov stolpnice, smo prišli do sklepa, da naj bodo v odtenku RAL 1015 (svetla, rahlo rumena). Skladna morajo biti z drugimi v hiši.