Sterilizacija/kastracija

O STERILIZACIJI IN KASTRACIJI PSOV IN MAČK

Ljudje v svojih lepih in varnih domovih premalokrat vidimo osirotele živali. Pogosto je dovolj korak preko, da srečamo  pse in mačke brezdomce, obisk prepolnih zavetišč pa nas dokončno prepriča o človeški neodgovornosti do bitij, ki so na ta svet prišla, ker je bilo Človeku malo mar za njihova življenja. Seveda niso vedno krivi posamezniki, država in družba kot taka sta enako soodgovorni za preveliko populacijo živali. Ta soodgovornost posameznikov in družbe velja predvsem za mačke in nepasemske pse in pasemske pse brez vzrejnih dovoljenj, izjemno pogosto pa je problem najti lastnike tudi mladim pasemskim mladičem. Matematično lahko 1 (ena ) psica in njeni potomci v 6 letih dajo 67.000 potomcev, 1 mačka in  njeni potomci lahko v 7 letih dajo 420.000 potomcev. Za razviti svet, bolje da o Afriki, Aziji in Južni Ameriki niti ne govorimo, velja, da so za vsakega pasjega ali mačjega mladiča, ki dobi dober dom 4 brezdomci, med njimi  zapostavljeni in zlorabljeni.

Izjemno učinkovito zmanjšanja pasje in mačje populacije je sterilizacija in kastracija, ki poleg neželjenih novorojencev prinašata še vrsto pozitivnih učinkov.

Pogosta vprašanja  lastnikov:

1. Ali mora res psica imeti enkrat mladiče, da pravilno odraste?

      Odgovor:

      Ne, nikakor.

Še vedno veljajo stare dogme, da naj bi psica vsaj enkrat v življenju imela mladiče, s porodom naj bi fizično in psihično dozorela. To seveda ni res. Vrsta izjemno resnih raziskav najboljših znanstvenikov je te trditve popolnoma ovrgla, sterilizirane psice v različnih starostih, že pri  2-3 mesecev pa do 2-3 let  let so spremljali do pozne starosti in niso ugotovili razlik v fični in psihični dozorelosti. Moje lastne izkušnje s čisto ljubiteljskimi in delovnimi  psičkami so popolnoma enake, njihova volja do dela in psihofizične lastnosti so bile vedno enake nesteriliziranim vrstnicam. Enako velja za kastrirane samce.

2. Ali se sterilizirane psice in kastrirani samci bolj redijo?

     Odgovor:

     Ne, nikakor. Prevelika telesan teža je rezultat prevelikega vnosa hrane in premalo gibanja,   

      Vse je odvisno od lastnikov. Res je, da so sterilizirane psice in kastrirani    

     samci manj nagnjeni k potepanju in tavanju, kjer porabljajo dodatno energijo. Sterilizirane  

     in nesterilizirane živali morajo dobiti ustrezno količino hrane, primerno njihovi aktivnosti.

     Debelijo se oboji, če je vnos hrane preobilen. 

3.  Ali so kastrirani samci res manj agresivni, se res manj potepajo, se dobro učijo?

Odgovor:

Da. Spolni hormon testosteron je odgovoren za več oblik agresij pri samcih. Znano je, da lahko določene vrste agresij uspešno zdravimo s kastracijo. Prepogosto samcev ne kastriramo zaradi psihičnih zavor lastnikov, načelno pa je motiv in rezultat enak pri samcih in samicah. Nagon potepanja je močno odvisen od hormonov in te neželene oblike vedenja se lahko v dobri meri zlahka znebimo s kastracijo. Kastrirani samci so znano bolj koncentrirani pri treningih in učenju.

Za vse te pozitivne vedenjske učinke kastracije je pomembno, da samca kastriramo dovolj zgodaj, lahko že pri 3-4 mesecih, pogosteje se lastniki odločijo za poseg pri 6-8 mesecih, vsekakor pa je pomembno, da kastracijo opravimo pred 1 letom starosti. Pri mačkih se nagon markiranja ohrani, če ga kastriramo po 1 letu starosti.

4.   Kateri so še ostali pozitivni, nemedicinski učinki sterilizacije/kastracije?

      Odgovor:

      Gonitev psice 2 x letno spremlja vrsta neželenih spremljajočih posledic: krvavitev, ki je v

      stanovanju lahko zelo neprijetna. Zbiranje psov ob goneči psici v urbanem okolju je

      neprijetno, lahko tudi nevarno (prometne nesreče, agresije, poškodbe). Gonitev pred  

      pričakovanim dopustom nam lahko pokvari vse veselje. Sterilizacija in kastracija 

      učinkvito in trajno odpravita vse te posledice.

5.   Kateri so medicinski pozitivni učinki sterilizacije/ kastracije?

      Odgovor:

 Pri psicah je najpomembnejši pozitivni zdravstvenu učinek zgodnje sterilizacije preprečitev nastanka najpogostejšega raka, raka na seskih. Tveganje za nastanek raka na seskih, če psico steriliziramo pred prvo gonitvijo je 0,05%, po prvi gonitvi 8%, po drugi gonitvi 26%.  Sterilizacija po tretji ali četrti gonitvi ali starosti 2,5 leti nima nikakršnega zaščitnega učinka na nastanek raka na mlečni žlezi.

Sterilizirane psice sevda nimajo navideznih brejosti, ki so znatna motnja pojatvenega ciklusa, pojavijo se približno 2 meseca po gonitvi, v obdobju, ko naj bi psica kotila. Psica dobi mleko, se sama sesa, pripravlja si gnezdo in se obnaša materinsko.

Rast dlake je pod vplivom hormonov in ženski spolni hormoni zaustavljajo rast dlake, ki zatem močno izpada. Psice imajo, posebej po porodu, brezdlačna mesta, ki se porastejo zelo počasi, včasih nikoli popolnoma.

Izjemno pomemben pozitivni učinke sterilizacije je preprečitev piometre, gnojnega vnetja maternice v srednjem in poznejšem starostnem obdobju. Piometra je v osnovi hormonska bolezen, bakterijska okužba je drugotna in je vedno le posledica sprememb na maternici zaradi hormonske aktivnosti. Bolezen je praviloma smrtna, zdravi se lahko z zelo dragimi zdravili, pa še to ne vedno uspešno, ali z operacijo in intenzivno pooperativno oskrbo.

Pri samcih kastracija prepreči nastanek tumorjev mod, prepreči prenos dednih bolezni, npr. epilepsije in razvojno – dednih bolezni okostja (displazija kolkov, komolcev).

Praktično popolnoma prepreči nekatere kile (hernije), npr. perinealno, pri kateri skozi oslabelo medenično mišično dno, kar je posledica delovanja testosterona, izpadejo trebušna maščoba, črevesje, prostata. Samci s to hernijo imajo hude težave pri odvajanju blata, lahko se jim popolnoma prepreči uriniranje.

Seveda se s kastracijo prepreči starostno benigno  povečanje  prostate z vsemi posledicami vred in pomembno, nastanek pogostih cirkumanalnih tumorjev (izvor žleze okrog zadnjične odprtine) pri samcih. Njihov nastanek je namreč pogojen s testosteronom.

1. Kako poteka sterilizacija/kastracija, ali je potrebno odstraniti jajčnike in maternico?

Odgovor:

Obe operaciji sta kirurški poseg, ki zahteva varno in učinkovito anestezijo. Vsakega pacienta je potrebno temeljito pregledati, saj ima kljub mladosti lahko prirojeno ali pridobljeno bolezen. Če imamo najmanjši sum, opravimo še ustrezne laboratorijske preiskave. Nikoli veterinar ne sme jemati sterilizacijo in kastracijo kot rutinski, vsakdanji poseg, jemati ga mora resno, kot katerega koli drugega. Anestezija mora biti čimbolj varna, življenjske funkcije med posegom mora spremljati z monitorjem. Po operaciji mora poskrbeti za ustrezno zdravljenje bolečine, saj do danes ni dokazano, da pse in mačke boli manj kot nas. Običajno se sredstva proti bolečinam dajo že pred pričetkom operacije in še za 2-3 dni v domači oskrbi.

Uradno stališče evropskega združenja veterinarskih kirurgov je, da se odstranijo  pri psičkah le jajčniki, maternica pa se, v primeru, da je na pogled popolnoma zdrava pusti v telesu. Bolezni maternice po zgodnji sterilizaciji so izjemno redke, poseg z odstranitvijo maternice pa je bistveno večji, saj moramo odstraniti celotno maternico z materničnim vratom vred. Najmanjši ostanek maternice pomeni enako kot celotna maternica. Vešč kirurg jajčnike lahko odstrani skozi rez dolg 2-4 cm, odvisno od velikosti psice, kar je primerljivo z endoskopsko operacijo, kjer so potrebne 3,  1,5 cm luknjice. Bolečina je manjša, poperativno okrevanje in vrnitev v normalno življenje je hitrejša, če pa kirurg uporabi še notranje, samoraztopljive šive, je brazgotina minimalna in obisk veterinarja za pobiranje šivov nepotreben.

Pri samcih se odstranijo moda v celoti. 3-4 cm rez poteka tik pred mošnjo, ki ostane nedotaknjena, šivi so notranji. Operativno bolečino zdravimo enako kot pri psičkah.

Prispevek pripravil:

Vaš zdravnik za živali

                           Prof.dr. Janoš Butinar