Opis: Deteljin modrin (Polyommatus thersites) je metulj iz družine modrinov. Samci imajo zgornjo stran kril obarvano modrovijolično, medtem ko imajo samice zgornjo stran kril temno rjavo, na korenu pa deloma tudi bleščeče modro obarvano. Resice na robovih kril so bele. Na spodnji strani kril pri obeh spolih najdemo značilno obarvanost in razporeditev pik modrinov.
Zelo podoben mu je navadni modrin (Polyommatus icarus). Vrsti se ločita po dveh pikah na bazi sprednjega para kril. Navadni modrin ima na bazi sprednjih kril dve črni piki, medtem ko pri deteljinem modrinu ti dve piki manjkata.
Deteljin (Polyommatus thersites) in navadni (Polyommatus icarus) modrin. Foto: Rudi Verovnik
Metulje lahko opazujemo od začetka maja do konca avgusta v dveh generacijah. Po parjenju samice odložijo jajčeca na različne vrste turških detelj (Onobrychis spp.), ki so hranilne rastline njihovih gosenic. Zimo preživijo gosenice, ki so mirmekofilne – redno jih obiskujejo in varujejo različne vrste mravelj. Spomladi se zabubijo in iz bube se v začetku maja izležejo prvi metulji.
Turška detelja (Onobrychis sp.) je hranilna rastlina gosenic deteljinega modrina. Foto: Rudi Verovnik in Branka Trčak
Razširjenost: Deteljin modrin je razširjen od Maroka in južne Portugalske preko Španije, Francije, juga Nemčije in Italije do Turčije. V Sloveniji se pojavlja od Primorske na zahodu do Haloz na severovzhodu. Razširjenost je zelo razdrobljena, ima pa deteljin modrin dve glavni območji razširjenosti: v Halozah in na Kraškem robu. V osrednjem delu države so njegovo zadnje pribežališče suhi travniki na prodiščih reke Save med Tacnom in Jarškimi prodi.
Življenjski prostor: Vrsta poseljuje travišča, kjer uspeva turška detelja. To so ponavadi suhi travniki na strmih južnih pobočjih. V preteklosti je bila v Sloveniji turška detelja precej bolj pogosta saj so jo tudi dosejevali na travnike. To je še vedno aktualno v Mediteranskih državah, kjer je turška detelja pomembna kot bogata krmna rastlina.
Ogroženost: Vrsta je na rdeči seznam metuljev Slovenije uvrščena kot prizadeta vrsta (E). Ogroža jo predvsem opuščanje rabe na suhih strmih traviščih. V Sloveniji je vrsta tudi zavarovana in uvrščena na prilogo 2. Uredbe o zavarovanih prostoživečih vrstah, kar pomeni, da je potrebno varovati habitate te vrste.