Slovenija, moja domovina
Slovenija, moja domovina
O, Slovenija, imam te tako rad,
kot da bi bila moj brat.
Brez tebe mi ni živeti,
kaj šele pesmi peti.
Gore, reke in doline,
vse so tako lepe, fine…
Od Slovenije, moje domovine.
Jakob Weiss, 4.b
Embedded Files
Moja Slovenija_bivši 2.a.mp4Intervju_popravljen - Made with Clipchamp.mp4Slovenija
Slovenija
Od Primorja do Prekmurja
le nekaj ur vožnje je,
od Gorenjske do Dolenjske
pa še toliko ne.
Ribištvo in pomorstvo
Primorce tako utrudijo,
da le s pravo olivo
se ponovno sestavijo.
Prekmurci Moravske imajo,
a po kopanju
se obvezno z gibanico okrepčajo.
Od Gorenjske do Dolenjske blizu je,
zato po kremšniti se kopati
v Čateške lahko gre.
Lara Hodžić, 4. b
Draga Slovenija
Draga Slovenija
Naša draga Slovenija, naša najboljša država, ki je samostojna.
Naša prijateljica Slovenija.
Ti si mi dala ponos, veselje, srečo in modrost.
Naša draga Slovenija, ljubi dom.
Prijateljica, prijateljica Slovenija.
Tu smo zate, za tebe.
Obiščemo lahko veliko zanimivih krajev: Ajdovščino, Vipavsko dolino, Ljubljano in še in še…
Lahko gremo na Bled, saj sladek je kot med.
Lahko gremo v Planico kjer poližemo sladko planico, ali pa v Cerknico, kjer sije presihajoče jezero.
Naša draga Slovenija, moj ljubi in prelepi dom…
Elina Ljutić in Lana Živković, 5. b
Projektni teden v 1.c
Projektni teden v 1.c
V 1. c razredu smo izvedli projektni teden na temo Slovenija. Tekom celega tedna smo izvajali različne delavnice, preko katerih smo spoznavali naravne in kulturne znamenitosti Slovenije. Vas zanima, kaj vse smo počeli?
KAM SO ŠLE ČEBELICE?
KAM SO ŠLE ČEBELICE?
Čebelarstvo je v Sloveniji tradicionalna kmetijska dejavnost, stara več kot 230 let.
V Sloveniji živi avtohtona kranjska sivka, ki je znana po vsej Evropi. Čebele živijo po vsej Sloveniji in pripomorejo k ohranjanju ravnovesja v naravi. So pomembne opraševalke v poljedelstvu in tako prispevajo k pridelavi hrane.
Čebelarstvo je svojo sled pustilo tudi v ljudski umetnosti. Poslikane panjske končnice krasijo panje na Slovenskem, čebelnjaki pa so postali tipična arhitektura slovenskega kmečkega stavbarstva.
Čebelarstvo ima v Sloveniji tudi izjemen socialni pomen. Čebela nas spremlja skozi vse življenje. V otroštvu je simbol pridnosti, varčnosti in skrbi za druge. Ko odrastemo, občudujemo njeno učinkovitost, socialni red in gospodarnost. Ko človek dozoreva, pa je zanj koristno, da si poišče dodatne konjičke, prostočasne aktivnosti, raziskuje, odkriva ter se zanima za različne stvari.
V 1. c razredu smo poslušali pravljico Kam so šle čebelice, avtoric Julie Seal ter Lene Steinfeld. Pravljica pripoveduje o čebelici, ki se je preveč oddaljila od svojega roja in se izgubila. Med iskanjem svoje družine spozna deklico, ki ji med tem ponudi zatočišče na svojem vrtu. Z učenci smo razmišljali o tem, kakšen dom bi bil primeren za čebelico ter, kako lahko sami poskrbimo za varovanje narave.
Izdelali smo preproste čebelice iz papirja. V parih smo naslikali panjske končnice in v razredu oblikovali čebelnjak. Izdelali smo tudi velikonočne košarice z motivom čebel. Na koncu smo zaplesali še čebelji ples.
LECTOVA SRCA
LECTOVA SRCA
Lectarstvo je oblikovanje slastnega peciva iz medenega testa – lecta. Spada med najstarejše obrti v mestih in trgih. Glavna sestavina testa, poleg moke je med.
Lect najpogosteje oblikujejo v srce, ga obarvajo z naravno rdečo barvo in okrasijo z barvnim sladkorjem, škrobom in želatino. Okraski so tradicionalni slovenski vzorci.
Nekdaj so bili lectovi srčki priljubljeni predvsem kot dragocena ljubezenska darila. Srce je simbol ljubezni, rdeča barva je simbol strasti. Rumena pentljica na lectu naj bi simbolizirala neskončnost, zelena rožica pa rast in razvoj. Ogledalce na srčku pa je dekletom omogočalo, da so se v njem občudovala. Namesto ogledalca je na lectu pogosto tudi verz z ljubezensko ali hudomušno vsebino.
Z učenci smo si ogledali kratek videoposnetek o izdelavi lectarskega srca. Tudi to je ena izmed tradicionalnih slovenskih dejavnosti. Lectova srca še vedno pomenijo znak spoštovanja in obdarovanja med ljudmi. Tudi mi smo izdelali posebna lectova srca in jih okrasili na svoj način.
ŠTAJERSKA KOKOŠ NA POTEPU
ŠTAJERSKA KOKOŠ NA POTEPU
Poslušali smo pravljico Štajerska kokoš na potepu, avtorice Polone Šergon. Spoznali smo različna slovenska narečja in slovenske avtohtone pasme. Spremljali smo štajersko kokoš, ki se je potepala po Sloveniji. Srečala je krškopoljskega pujsa, drežniško kozo, cikasto govedo, lipicanca, istrsko pramenko in prav vsakega ogovorila v svojem štajerskem narečju.
Tudi na zemljevidu Slovenije smo si ogledali njeno pot.
2. b raziskuje Slovenijo
2. b raziskuje Slovenijo
2 b raziskuje Slovenijo.mp4Kraški ovčar
Kraški ovčar
Kraški ovčar je slovenski nacionalni zaklad in najstarejša avtohtona pasma, prepoznana v 19. stoletju pod imenom ilirski ovčar. Več stoletij stara pasma je bila uporabljana predvsem za čuvanje ovac na Slovenskem, predvsem v okolici Pivke.
Eva Turk Gregorinčič, 3.a
Ustvarjalnost v OPB 4 in OPB Bralna značka
Ustvarjalnost v OPB 4 in OPB Bralna značka
S kurenti smo pregnali zimo.
Z "zaljubljenimi" ptički smo poleteli prek neba.
Prebudili smo češnjo, da je zacvetela.
Z modro sovo smo sodelovali pri razrednem projektu.
Odkrivali smo domišljijske svetove znotraj knjižnih platnic in spoznali slovenske pisateljice in ilustratorke.
Z Groznovilco, pisateljice Jane Bauer, smo prileteli v Hudo hosto.
Ko se je ta poslovila od nas, smo odleteli naravnost v gozd čarovnice Lenčke in pristali v knjigi Zelišča male čarovnice, ki jo je napisala pisateljica Polonca Kovač in ilustrirala Ančka Gošnik Godec.
Vsak dan smo prisluhnili zgodbi, ki jo je pripovedovala učiteljica.
Poslušali, brali, pisali in soustvarjali smo več kot 45 zgodb.
OPB bralno značko je osvojilo štiriindvajset učencev.
Na mednarodni dan knjig za otroke, je vsak učenec
prejel knjigo Okrog sveta do srca, priznanje in osebno knjižno znamenje.
Vse lepo se enkrat konča in poslovi, kar pa ne pomeni, da je s tem konec dobrih zgodb. Že jutri nas čaka presenečenje.
Že nekaj brenči bzz, bzz, bzz...
Učenci OPB 4 in učiteljica Filipina
Značilnosti slovenskega gorskega sveta
Značilnosti slovenskega gorskega sveta
V 1. b razredu so se učenci učili o značilnostih slovenskega gorskega sveta. Prikazali so značilne živali: modras, alpski svizec, gorski apolon, planinski orel, gams in kozorog. Na slikah lahko vidite čudovito triglavsko rožo in planiko, gorsko pokrajino, štiri srčne može in Aljažev stolp, Triglav, planinsko kočo, Julijske Alpe, planinski čevelj in nahrbtnik.
Uganke in križanke
Uganke in križanke
Nikola, Nina in Viktorija iz 4. b so vam pripravili zanimive uganke in križanke. Lahko si jih tudi natisnete.
križ 1.docxkriž 3.docxkriž 2.docxElina (5. b) pa je pripravila zanimive rebuse. Zmoreš ugotoviti, kaj je skrito? Seveda!
Page updated
Report abuse