Danes, na sončni ponedeljek, smo se odpravili na Koseški bajer. Tja smo šli z avtom, oči nas je peljal. Ko smo prišli, smo uživali in smo videli veliko živali: race, želve, labode, ribe ... Obhodili smo cel krog in smo našli zanimive vzorce, živalim nismo smeli dajati človeške hrane. Tam smo videli veliko ribičev. Ko smo končali s sprehodom, smo šli v bližnjo restavracijo in pojedli pico. Izlet nam je bil zelo všeč in ga lepo priporočamo vsem, da obiščejo to jezero in njegove dobrote.         

Družina Karanović, 1. c

Spet je prišel nov poletni vikend in smo se odločili da gremo na izlet. Odpeljali smo se proti Osrednjeslovenskemu delu Slovenije. Ena bližjih lokacij, ki je še nismo obiskali, je bil Arboretum Volčji Potok.

To je dom raznolike zbirke dreves in rastlin. Znan je tudi po čudovitih vrtovih, v katerih rastejo različne rastline in rože, ki so skrbno urejene.

Obhodili smo skoraj vse sprehajalne poti, ki vodijo mimo številnih potokov in jezer. Ustavili smo se še na otroškem igrišču z veliko trampolini, hiškami, tobogani in še veliko drugih igral. Na koncu smo še obiskali dinozavre, ki so se dejansko premikali in bili smo navdušeni.

Za obhod krajšega kroga parka smo potrebovali okoli 2 ure. Na izletu nismo pričakovali veliko, ampak smo bili navdušeni in smo zelo uživali. Vsekakor izlet v Arboretum ponovimo kmalu.

Priporočamo družinam in vsem, ki imajo radi rože, rastline in razne znamenitosti.

Družina Toromanović iz 1. c

Na praznično nedeljo smo se po kosilu odpravili z družino na Gradiško jezero v Lukovici. Pot okoli jezera meri 4 km. Lahko hodimo, kolesarimo, tečemo, primerno je za vse starosti. Čas hoje je eno uro. Hanna, Maid, Benjamin so tekli. Imeli so daljnogled, da so gledali race, labode, pomladne cvetlice ...

Naša mami se je odločila, da potem obiščemo tudi Trojane, kjer bomo kupili velike krofe. V podaljšanem vikendu smo se imeli z družino super.

Hanna Alibabić, 1. c

Družina Đuričić se je odpravila na izlet. Očka je vozil avto, mamica je sedela zraven očka, sin Lazar je sedel zadaj v svojem sedežu, med potjo smo poslušali radio in gledali skozi okno. Odpeljali smo se proti Šiški - delu Ljubljane,  natančneje proti Medvodam na Zbiljsko jezero. Prišli smo na Zbiljsko jezero. Uvršča se med umetna akumulaciska jezera. Zbiljsko jezero je zajezitveno jezero na reki Savi pri kraju Zbilje. Nastalo je leta 1953, ko je bil ob izgradnji hidroelektrarne Medvode v kraju Medvode postavljen jez. Pregrada je odprta na triasni dolomit, v katerega je Sava zarezala strugo. Zbiljsko jezero je široko 40-250 m in ima površino 69 ha. Čez jezero je speljan most, ki povezuje naselji Zbilje in Valborgo. V jezeru je veliko labodov in priporoča se tudi hranjenje labodov. Vrste rib: šarenica, potočna postrv, podust, klen. Mi nismo videli niti ene ribe, ampak smo uživali ob gledanju labodov. Blizu je igrišče za otroke in tudi druge aktivnosti: supanje, piknik, ribolov, sprehod, kajak, gostinska ponudba. Privoščili smo si fanto, kokakolo, cedevito in sladoled. Lepo smo se imeli.

Lazar Đuričić, 1. c

Na sončno nedeljo se je družina Žepinić odpravila na daljši sprehod po našem prelepem mestu. Začeli smo pri Zmajskem mostu in se najprej sprehodili do steklenega mosta, kjer smo brali imena in posvetila na ključavnicah. Z mostu na Tromostovju smo opazovali ribice v Ljubljanici in ladjice, ki so šle mimo. Pri nadaljnjem sprehodu po mestu smo si privoščili zelo dober sladoled ter odšli na Ljubljanski grad. Na gradu samo uživali v prečudovitem pogledu na celo Ljubljano in pri razgledu vseh njenih  znamenitostih. Sprehoda po mestu se udeležimo pogosto, ampak vedno znova uživamo, kot da je prvi. Zadovoljni in malo utrujeni smo se odpravili domov. 

Družina Žepinić, 1. c

Kmalu, v petek, zadnji dan marca smo se takoj po šoli in vrtcu, odpravili na novo pot - izlet proti Beli krajini, kjer smo najeli »apartma babi«. Navdušeni smo zapeli nekaj pomladnih pesmic in se spraševali kje se nahaja mlinček ob bistrem potočku, ko je mami prešinila ideja, da ga poiščemo naslednji dan. Dolga pot naju je z bratcem zazibala v prijeten sen. Ker smo se v petek naužili babinih objemov in poljubčkov, se dodobra naspali in spočili, smo bili pripravljeni na nove dogodivščine. Spodbudili smo babi, teto, strica, bratranca in sestrično ter se vsi skupaj, kljub slabi napovedi vremena, odpravili na najvišji vrh Bele krajine – Mirno goro, z višino 1047 m. Z avtomobili smo se zapeljali do vasi Planina in se naprej odpravili peš po gozdnih učnih poteh. Pot nas je peljala mimo velikega mravljišča, nad katerim smo razprli roke in ugotavljali kakšen vonj pustijo mravlje na naših dlaneh. Ugotovili smo, da ne najbolj prijeten, pa še popikani smo bili. Brž smo šli naprej mimo jame, naredili nekaj posnetkov in prispeli do vodnega zajetja, potoka in malega modrega mlinčka. No, pa smo ga našli. In res stoji ob bistrem potočku. Zapeli smo pesmico »Ob bistrem potočku«, preučili vodno zajetje, nekaj popili in »maširali« naprej po markiranih gozdnih poteh obdanih s preprogami čemaža, ki diši, no ja »smrdi«, po česnu. Ko smo se povzpeli na hrib, smo odkrili veliko lužo v obliki srca, kjer so nekoč domačini napajali živino, danes pa je ugodno mrestišče dvoživkam, predvsem planinskemu pupku ter sekulji (žabi), ki smo jo tudi videli. Obkrožili smo lužo z tisoče žele mehurčkov s črnimi pikami in se naučili, da so črne pikice žabja jajčeca, ki so obdana z nekakšnim želejem, ki jih ščiti. Vse skupaj imenujemo mrest. Pomlad pa je ravno pravšnji čas, da se male žabice izležejo. Že rahlo utrujeni in lačni smo si ob luži, na klopci privoščili malico in se odločili, da se počasi vrnemo v dolino, saj smo bili zmenjeni, da se proti večeru pomerimo še v košarki in nogometu.

Naša potepanja priporočamo vsem, ki obožujejo naravo, saj je narava naš najboljši učitelj in najboljša »igrača« za otroke.

Družina Kapš – Hozjan

mami Petra, Eva in Bor

Križna jama je dolga 8273 m in se nahaja pod območjem med Blokami, Loškim in Cerkniškim poljem. Spada med odprte in turistične jame. Je edina naravno ohranjena turistična jama v Sloveniji. V jami ni električne razsvetljave in betonskih poti.

Značilnost jame je veriga podzemnih jezerc s smaragdno zeleno vodo.

Za ogled jame obiskovalci dobijo gumijaste škornje in prenosno svetilko. Vsak obisk vključuje tudi vožnjo s čolnom.

Križna jama je pestra na področju živalstva. V njej so odkrili že 60 podzemnih živalskih vrst. Najdemo tako vodne kot tudi površinske živali. 

Med njimi so:

- kapniška postranica,  jamski ježek,  jamski pajek, jamska mokrica, jamski črv, netopirji, kune, polhi ….

V jami so našli tudi ostanke kosti jamskega medveda. Jamski medvedi so Križno jamo uporabljali za brlog.

David Kranjc, 4. b

Postojnska jama velja za najbolj turistično obiskano jamo na svetu. Obsega več kot 24 km podzemnih rovov. Je največja kraška jama v Sloveniji. Jamo je ustvarila ponikalnica, reka Pivka. V jami se temperatura giblje med 8 in 9 stopinj Celzija.

Tam živi človeška ribica, ki jo lahko najdemo na zelo majhnem delu sveta, njeno glavno domovanje pa je Postojnska jama. Brez hrane lahko preživi do 12 let, njena življenjska doba pa je do 100 let. V jami so tudi netopirji, pajki in druge živali.

Džana Veladžić, 4. b

V Postojnski jami sem bila z očetom, mami in sestro.

Pred vstopom v jamo smo počakali jamskega vodnika. Ko je prišel, smo odšli z njim do vlaka in se odpeljali po jami. Čez čas smo izstopili in nadaljevali peš z jamskim vodnikom, ki nam je povedal mnogo zanimivega o jami. Ko smo prehodili pol poti, smo se malo ustavili, odpočili in razgledali po jami. Počasi smo nadaljevali pot. Med potjo smo se pogovarjali. Videli smo tudi človeško ribico.

Pred jamo je trgovina, kjer prodajajo različne igrače v obliki človeške ribice.

Preživeli smo zelo lep dan. Videli smo mnogo zanimivega, lepega in nepozabnega.

Ena Malić, 4. b