Danes, na sončni ponedeljek, smo se odpravili na Koseški bajer. Tja smo šli z avtom, oči nas je peljal. Ko smo prišli, smo uživali in smo videli veliko živali: race, želve, labode, ribe ... Obhodili smo cel krog in smo našli zanimive vzorce, živalim nismo smeli dajati človeške hrane. Tam smo videli veliko ribičev. Ko smo končali s sprehodom, smo šli v bližnjo restavracijo in pojedli pico. Izlet nam je bil zelo všeč in ga lepo priporočamo vsem, da obiščejo to jezero in njegove dobrote.
Družina Karanović, 1. c
Spet je prišel nov poletni vikend in smo se odločili da gremo na izlet. Odpeljali smo se proti Osrednjeslovenskemu delu Slovenije. Ena bližjih lokacij, ki je še nismo obiskali, je bil Arboretum Volčji Potok.
To je dom raznolike zbirke dreves in rastlin. Znan je tudi po čudovitih vrtovih, v katerih rastejo različne rastline in rože, ki so skrbno urejene.
Obhodili smo skoraj vse sprehajalne poti, ki vodijo mimo številnih potokov in jezer. Ustavili smo se še na otroškem igrišču z veliko trampolini, hiškami, tobogani in še veliko drugih igral. Na koncu smo še obiskali dinozavre, ki so se dejansko premikali in bili smo navdušeni.
Za obhod krajšega kroga parka smo potrebovali okoli 2 ure. Na izletu nismo pričakovali veliko, ampak smo bili navdušeni in smo zelo uživali. Vsekakor izlet v Arboretum ponovimo kmalu.
Priporočamo družinam in vsem, ki imajo radi rože, rastline in razne znamenitosti.
Družina Toromanović iz 1. c
Na praznično nedeljo smo se po kosilu odpravili z družino na Gradiško jezero v Lukovici. Pot okoli jezera meri 4 km. Lahko hodimo, kolesarimo, tečemo, primerno je za vse starosti. Čas hoje je eno uro. Hanna, Maid, Benjamin so tekli. Imeli so daljnogled, da so gledali race, labode, pomladne cvetlice ...
Naša mami se je odločila, da potem obiščemo tudi Trojane, kjer bomo kupili velike krofe. V podaljšanem vikendu smo se imeli z družino super.
Hanna Alibabić, 1. c
Družina Đuričić se je odpravila na izlet. Očka je vozil avto, mamica je sedela zraven očka, sin Lazar je sedel zadaj v svojem sedežu, med potjo smo poslušali radio in gledali skozi okno. Odpeljali smo se proti Šiški - delu Ljubljane, natančneje proti Medvodam na Zbiljsko jezero. Prišli smo na Zbiljsko jezero. Uvršča se med umetna akumulaciska jezera. Zbiljsko jezero je zajezitveno jezero na reki Savi pri kraju Zbilje. Nastalo je leta 1953, ko je bil ob izgradnji hidroelektrarne Medvode v kraju Medvode postavljen jez. Pregrada je odprta na triasni dolomit, v katerega je Sava zarezala strugo. Zbiljsko jezero je široko 40-250 m in ima površino 69 ha. Čez jezero je speljan most, ki povezuje naselji Zbilje in Valborgo. V jezeru je veliko labodov in priporoča se tudi hranjenje labodov. Vrste rib: šarenica, potočna postrv, podust, klen. Mi nismo videli niti ene ribe, ampak smo uživali ob gledanju labodov. Blizu je igrišče za otroke in tudi druge aktivnosti: supanje, piknik, ribolov, sprehod, kajak, gostinska ponudba. Privoščili smo si fanto, kokakolo, cedevito in sladoled. Lepo smo se imeli.
Lazar Đuričić, 1. c
Na sončno nedeljo se je družina Žepinić odpravila na daljši sprehod po našem prelepem mestu. Začeli smo pri Zmajskem mostu in se najprej sprehodili do steklenega mosta, kjer smo brali imena in posvetila na ključavnicah. Z mostu na Tromostovju smo opazovali ribice v Ljubljanici in ladjice, ki so šle mimo. Pri nadaljnjem sprehodu po mestu smo si privoščili zelo dober sladoled ter odšli na Ljubljanski grad. Na gradu samo uživali v prečudovitem pogledu na celo Ljubljano in pri razgledu vseh njenih znamenitostih. Sprehoda po mestu se udeležimo pogosto, ampak vedno znova uživamo, kot da je prvi. Zadovoljni in malo utrujeni smo se odpravili domov.
Družina Žepinić, 1. c
Ker je v marcu sonček že visoko na nebu in pomlad kuka na vrata, smo se z družino odpravili odkrivat skrite kotičke Slovenije. Z bratcem Borom in mamico Petro smo se na lepo sočno soboto odpeljali na športni dan na priljubljeno izletniško točko Rakitna, kjer je tudi klimatsko zdravilišče. Je ravno prav daleč od Ljubljane, da se lahko odpraviš po kosilu in ravno prav, da moj bratec Bor »oddrema« svoj popoldanski počitek kar v avtu. Pripeljali smo se do jezera, kjer se poleti lahko tudi kopaš in v osrčju čudovitega gozda z blagodejno klimo preživeli čudovit popoldan. Najprej smo se odpravili na učno pot, ki nas pelje mimo 64 m dolgega jambora, na katerem sva z bratcem preizkusila svoje ravnotežne spretnosti in pot nadaljevali po učni poti »Pot jambora«. Med potjo čez gozd, čez potočno brv, jase, smo opazovali, kako se prebuja pomlad. Reševali smo naloge in uganke na informativnih tablah, pobirali kamenčke, veje ter opazovali čudovite cvetove telohov, ki krasijo okolico. Izdelali smo loke, s katerimi smo se preizkusili v streljanju, se podili po gozdni jasi in preskakovali potoček. Komaj smo že čakali, da se vrnemo do jezera, v katerega smo »zmetali« polne žepe kamenčkov, ki smo jih pobrali na poti in se zapodili na igrala ob jezeru. Preizkusili smo se v plezanju na plezalni steni, se »guncali« na gugalnicah in se prepustili božanju pomladnih sončnih žarkov. Prijetno utrujeni smo se odpravili proti domu in že snovali nove načrte in poti, ki jih bomo obiskali.
Družina Kapš – Hozjan
mami Petra, Eva in Bor
Kmalu, v petek, zadnji dan marca smo se takoj po šoli in vrtcu, odpravili na novo pot - izlet proti Beli krajini, kjer smo najeli »apartma babi«. Navdušeni smo zapeli nekaj pomladnih pesmic in se spraševali kje se nahaja mlinček ob bistrem potočku, ko je mami prešinila ideja, da ga poiščemo naslednji dan. Dolga pot naju je z bratcem zazibala v prijeten sen. Ker smo se v petek naužili babinih objemov in poljubčkov, se dodobra naspali in spočili, smo bili pripravljeni na nove dogodivščine. Spodbudili smo babi, teto, strica, bratranca in sestrično ter se vsi skupaj, kljub slabi napovedi vremena, odpravili na najvišji vrh Bele krajine – Mirno goro, z višino 1047 m. Z avtomobili smo se zapeljali do vasi Planina in se naprej odpravili peš po gozdnih učnih poteh. Pot nas je peljala mimo velikega mravljišča, nad katerim smo razprli roke in ugotavljali kakšen vonj pustijo mravlje na naših dlaneh. Ugotovili smo, da ne najbolj prijeten, pa še popikani smo bili. Brž smo šli naprej mimo jame, naredili nekaj posnetkov in prispeli do vodnega zajetja, potoka in malega modrega mlinčka. No, pa smo ga našli. In res stoji ob bistrem potočku. Zapeli smo pesmico »Ob bistrem potočku«, preučili vodno zajetje, nekaj popili in »maširali« naprej po markiranih gozdnih poteh obdanih s preprogami čemaža, ki diši, no ja »smrdi«, po česnu. Ko smo se povzpeli na hrib, smo odkrili veliko lužo v obliki srca, kjer so nekoč domačini napajali živino, danes pa je ugodno mrestišče dvoživkam, predvsem planinskemu pupku ter sekulji (žabi), ki smo jo tudi videli. Obkrožili smo lužo z tisoče žele mehurčkov s črnimi pikami in se naučili, da so črne pikice žabja jajčeca, ki so obdana z nekakšnim želejem, ki jih ščiti. Vse skupaj imenujemo mrest. Pomlad pa je ravno pravšnji čas, da se male žabice izležejo. Že rahlo utrujeni in lačni smo si ob luži, na klopci privoščili malico in se odločili, da se počasi vrnemo v dolino, saj smo bili zmenjeni, da se proti večeru pomerimo še v košarki in nogometu.
Naša potepanja priporočamo vsem, ki obožujejo naravo, saj je narava naš najboljši učitelj in najboljša »igrača« za otroke.
Družina Kapš – Hozjan
mami Petra, Eva in Bor
Ljubljanski grad je znamenitost našega glavnega mesta. Na hrib vodi več poti.
Velik del gradu si lahko ogledate zastonj, za nekatere stvari pa morate plačati vstopnino. Na gradu se odvija mnogo dogodkov. Z gradu se vidi lep razgled na mesto Ljubljana.
Pustolovski park Bled je posebej urejen plezalni poligon, ki je zgrajen med krošnjami dreves.
Čaka vas velika pustolovščina. Jaz sem se zelo zabavala.
Kolesarska steza Štrekna po Mislinjski dolini do Dravograda v odlično Slaščičarno Dravograd.
Kolesarska steza poteka po nekdanji železniški progi po lepi pokrajini in tudi po tunelih.
Cerkniško jezero je presihajoče jezero. To pomeni, da jezero včasih je, včasih pa ga ni. Tam vodi lepa sprehajalna pot. Okoli jezera je spletenih veliko legend.
Domačini vedo, da je Jezerko glavni krivec, da je Cerkniško jezero takšno, kot je. Včasih je bilo Cerkniško polje, kot so vsa ostala polja. Vse dokler ni povodni mož Jezerko mlademu Štebrčanu pomagal, da je ta lahko od svojega gradu na enem koncu doline priveslal do mlade Karlovčanke na drugem koncu.
Lucija Žabjek, 3. a
Lokacija: Kolodvorska cesta 51, 6257 Pivka
Odpiralni čas:
JULIJ, AVGUST
vsak dan: 9.00-18.00
MAJ, JUNIJ, SEPTEMBER, OKTOBER
ponedeljek-petek: 10.00-16.00
sobota, nedelja, prazniki: 10.00-18.00
MAREC, APRIL
ponedeljek-petek: 11.00-15.00
sobota, nedelja, prazniki: 10.00-16.00
JANUAR, FEBRUAR, NOVEMBER, DECEMBER
ponedeljek-petek: 11.00-14.00
sobota, nedelja, prazniki, šolske počitnice: 10.00-16.00
To je zelo zanimiv muzej, kjer si lahko ogledamo razne tanke, podmornice, helikopterje, letala, vojaško opremo ter celo notranjost podmornic in tankov. Ustanovili so ga leta 2004, ko je bila med Ministrstvom za obrambo in občino Pivka podpisana pogodba, s katero so nekdanji vojaški objekti v Pivki prešli v last občine Pivka. Občina Pivka se je pri tem zavezala, da bo zapuščene objekte obnovila ter v njih uredila vojaški muzej z obsežno zbirko oklepnih artilerijskih in ostalih vojaških sredstev.
Anže Moravec, 4. b
Križna jama je dolga 8273 m in se nahaja pod območjem med Blokami, Loškim in Cerkniškim poljem. Spada med odprte in turistične jame. Je edina naravno ohranjena turistična jama v Sloveniji. V jami ni električne razsvetljave in betonskih poti.
Značilnost jame je veriga podzemnih jezerc s smaragdno zeleno vodo.
Za ogled jame obiskovalci dobijo gumijaste škornje in prenosno svetilko. Vsak obisk vključuje tudi vožnjo s čolnom.
Križna jama je pestra na področju živalstva. V njej so odkrili že 60 podzemnih živalskih vrst. Najdemo tako vodne kot tudi površinske živali.
Med njimi so:
- kapniška postranica, jamski ježek, jamski pajek, jamska mokrica, jamski črv, netopirji, kune, polhi ….
V jami so našli tudi ostanke kosti jamskega medveda. Jamski medvedi so Križno jamo uporabljali za brlog.
David Kranjc, 4. b
Bled je naselje s središčem na vzhodnem obrobju Blejskega jezera.
Leta 1951 je bil Bled določen za mesto, uradno pa je pridobil status mesta oz. samostojnega naselja šele leta 1960. Blejsko jezero je dolgo kar 2, 12 km in široko od 0,5 do 1 km. Poleti ima vodo primerno za kopanje, ki se na površju segreje do 25 stopinj Celzija. V bolj mrzlih zimah jezero zamrzne. Na jezeru se nahaja Blejski otok s cerkvijo Marijinega vnebovzetja, kamor pripeljejo ljudi z blejskimi pletnjami. Ob blejskem pomolu je blizu jezera termalni vrelec, ki ima 23 stopinj Celzija in napaja dva pokrita bazena dveh hotelov.
Eva Rojšek
Bled je eno najlepših alpskih letovišč. Krasi ga smaragdno Blejsko jezero, sredi katerega leži z drevjem porasel otoček s cerkvijo Matere Božje. Na otok nas popelje poseben čoln, imenovan pletna. Tam najdemo tudi zvon želja, ki uresničuje naše želje. Na 130 m visoki strmi skali nad jezerom se dviga pravljični Blejski grad. Čudovit je tudi Blejski vintgar, 1600 m dolga in 250 m globoka soteska na vzhodnem delu Triglavskega narodnega parka. Bled privablja številne umetnike, raziskovalce, poslovneže, ljudi z vsega sveta. Že največji slovenski pesnik France Prešeren je o Bledu zapisal tole: »dežela kranjska nima lepšga kraja, kot je z okol'co ta podoba raja.«
Stela Stanojević, 4. b
Elina Ljutić, 5. b
Postojnska jama velja za najbolj turistično obiskano jamo na svetu. Obsega več kot 24 km podzemnih rovov. Je največja kraška jama v Sloveniji. Jamo je ustvarila ponikalnica, reka Pivka. V jami se temperatura giblje med 8 in 9 stopinj Celzija.
Tam živi človeška ribica, ki jo lahko najdemo na zelo majhnem delu sveta, njeno glavno domovanje pa je Postojnska jama. Brez hrane lahko preživi do 12 let, njena življenjska doba pa je do 100 let. V jami so tudi netopirji, pajki in druge živali.
Džana Veladžić, 4. b
V Postojnski jami sem bila z očetom, mami in sestro.
Pred vstopom v jamo smo počakali jamskega vodnika. Ko je prišel, smo odšli z njim do vlaka in se odpeljali po jami. Čez čas smo izstopili in nadaljevali peš z jamskim vodnikom, ki nam je povedal mnogo zanimivega o jami. Ko smo prehodili pol poti, smo se malo ustavili, odpočili in razgledali po jami. Počasi smo nadaljevali pot. Med potjo smo se pogovarjali. Videli smo tudi človeško ribico.
Pred jamo je trgovina, kjer prodajajo različne igrače v obliki človeške ribice.
Preživeli smo zelo lep dan. Videli smo mnogo zanimivega, lepega in nepozabnega.
Ena Malić, 4. b