Iz krajevne zgodovine in župnijske kronike
Pisanih virov o krščanstvu v zgodnjem srednjem veku ni veliko, zanimive pa so najdbe. Med značilnimi so fibule, sponke s krščansko motiviko, pogosto v obliki pava ali rajske ptice. Fibula s Pristave pri Bledu je eden izmed zaščitnih znakov kraja, dve sta bili najdeni tudi v Zasipu. Prav blejska je zanimiva zaradi nosu oziroma kljuna v trikot kot starokrščansko znamenje Svete Trojice, na repu pa s krogom in piko, ki pomenita božjo neskončnost in edinost.
Arheološke najdbe potrjujejo kontinuirano poselitev na območju Zasipa iz rimske dobe, torej več kot dve tisočletji. Osrednja naselbina okoli sedanje župnijske cerkve sega v antični čas. Način življenja v zgodnjem srednjem veku razkrivajo številne druge najdbe na tem področju, zlasti Sebenjska zakladna najdba in izkopi na staroslovanskem pokopališču Žale.
V Zasipu si je v 11. stoletju briksenška škofija pridobila štiri kmetije, vendar jih je do 14. stoletja izgubila. V vasi so živeli svobodnjaki in morda celo nižje domače plemstvo. Teh cesarjeva darovnica ni zajemala, so si pa škofje za posest zelo prizadevali. O tem iz obdobja 1075-1090 pričajo odpovedi do podedovane zemlje številnih svobodnjakov v korist Briksna (Prisnoslav, Hademar, Protihc, Ivan, Adalfield s sinovoma Ivanom in Preslavom). Ti primeri zavračajo trditev, da smo Slovenci samo zaradi upora Ljudevita Posavskega in maščevanja zavojevalcev izgubili domače plemstvo in večino svobodne posesti.
V prvi polovici 14. stoletja sta v Zasipu živeli vsaj dve plemiški družini: l. 1311 Nikolaj Zasipški (Blejski) in bratje Merchle, German, Heugel, Ernest ter Meizlein, pa tudi »Hans der Lamberger von Azzpp«. Največji posestniki v Zasipu so tako postali Lambergi oziroma Lambergarji (pet kmetij in dvor v Zasipu ter šest kmetij v Mužah).
Njihova je bila cerkev v Zasipu, ki je bila z lastno župnijo izvzeta iz okoliškega blejskega gospodarstva, obenem pa v njegovem središču. Pravi razcvet je namreč krščanstvo na Slovenskem doživelo na začetku 2. tisočletja. V tem času je značilno nastajanje lastniških župnij, med katere verjetno spada Zasip. Nastala naj bi pred znamenito darovnico Henrika II. briksenškim škofom in je zato ohranila samostojnost. Da zasipška cerkev ni ustanova domačih vaških gospodarjev, priča dejstvo, da stoji na samostojnem zemljišču med dvema domačijama in ne na srenjski zemlji.
Zasip je l. 1296 postal sedež samostojne župnije pod okriljem oglejskega patriarhata in s tem pridobil status najstarejše župnije v okolici.
Do leta 1787 je župnija obsegala samo Zasip in Muže, takrat ji je bila priključena Blejska Dobrava, iz gorjanske fare pa Podhom. Podhom danes ponovno spada h Gorjam, Zasip pa je znan kot enovito, strjeno naselje pod vznožjem Homa s starimi zaselki kot so Muže, Rebr, Sebenje in Stagne ter novejšimi poimenovanji Dobje, Dolina, Ledina, Pod hribom, Polje in drugimi ulicami.
Župniki do leta 1945
Jakob der Peutell (Ze Azzpp – Zasipški), omenjen 1372.
Matija in Peter Nayger, oba omenjena 1398.
Metz Zasipški, 1461.
Martin Možina, 1465.
Matija Loški (De Lack), 1496. Njegov oče vitez Jurij je prvi zapisal slovenska imena mesecev.
Marko Žlahtnič (Schlachnizh), 1532-1550. Navdušen luteran.
Krištof Allpret, 1556-1564.
Martin Huz, 1564.
Gregor Asslar, do 1572. Popravi streho zvonika in zid naokoli.
Krištof Fašang, 1572-1573. Pregnan zaradi luteranstva.
Avguštin Ilešič, 1581-1604.
Boštjan Aparnik, 1604-1611.
Brata Matija, 1612-1617, in Janez Dienstman, 1617-1623. L. 1621 postavi oltar sv. Matija v cerkvi sv. Katarine na Homu.
Tobija Steyndler, 1623-1639.
Janez Klinec, 1640-1650.
Andrej Ahačič. 1651-1652.
Matija Kos, 1652.
Janez Jakob Globočnik, 1662-1664.
Matija Mežan, 1664-1679.
Luka Osel, 1678-1695. Začel pisati matične knjige.
Viljem Jakob Pregel, 1695-1725. Magister modroslovja.
Janez Valentin Samnic, 1725-1751.
Anton Federer, 1751-1774.
Janez Evangelist Pretnar (Brettner), 1774.
Jožef Golmajer, 1774-1779. L. 1776 postavi sedanjo cerkev.
Anton Puščavnik Muhovc, 1780-1800.
Gregor Waland, 1800-1825.
Janez Krstnik Pristov, 1831-1832.
Jožef pl. Hillmayer, 1832-1867. L. 1847 postavil orgle.
Frančišek Jereb, 1867-1900.
Ignacij Fertin, 1900-1926.
Anton Puščavnik Fertin, 1927-1945.
Vir: Glasilo župnije Zasip in podružnice na Blejski Dobravi Številka 11, letnik VII, november 2011