Ob krajevnem prazniku 6. 12. 2025 - Predstavitev delovanja naše KO ZB NOB Stane Žagar
PRIREDITEV OB KRAJEVNEM PRAZNIKU 6. 12. 2025
Kaj počnemo v KO ZB NOB Stane Žagar? -Počnemo to, kar smo za tiste, ki so nam priborili 80 let svobode in miru, dolžni početi:
- Vsaj 2 x letno uredimo 25 NOB obeležij v naši in sosednjih KS.
- Pred kratkim smo obnovili spominsko ploščo na gasilskem/AMD domu v Podnartu ter marmorni obod pri osrednjem spomeniku v Kropi.
- Pred dnevom mrtvih skupaj s KS in OŠ pripravimo slovesnost v spomin 17 padlim partizanom z dobravskega okoliša; letos smo za govornika uspeli pridobiti 1. predsednika samostojne Slovenije Milana Kučana, ki je prišel kljub groznemu vremenu; njegov govor se splača prebrati na FB KS.
- Svojega govornika pripeljemo tudi za dan šole 27. 3. – to je dan, ko je 1942. leta nad Crngrobom padel narodni heroj Stane Žagar. Letos je zbranim spregovoril mladinski pesnik in pisatelj Andrej Rozman – Roza.
- V juniju organiziramo pohod od spomenika do spomenika po Jelovici, po navadi s štartom pri Slov. peči v Kropi. /-Udeležujemo se spominskih slovesnosti širom Slovenije, člane drugih borčevskih organizacij pa obveščamo in vabimo tudi k nam.
- Z zimzelenim vencem naše organizacije (ter na željo svojcev tudi z govorom) se poslovimo od preminulih članov. Starejših pa se v tem prednovoletnem času spomnimo z voščilnico.
- V širši sestavi se dobimo 2 x letno: na občnem zboru in po komemoraciji.
- O prireditvah in o zgodbah iz polpretekle zgodovine objavljamo v DN, v SB pa tudi drugje, največ na spletu: Wikipedia, Wiki knjiga Dobrave (že okrog 1000 strani).
- Seveda pa nadaljujemo z dodatnim delom: število vpisov NOB obeležij na http://partizanstvo.si (spletišče Arnes) je že blizu 10.000. Priključilo se je tudi nekaj prostovoljcev s Hrvaške in kmalu tudi iz Italije in Avstrije.
- Dalje teče tudi digitalizacija tiskov iz časa NOB/NOB (tj. tistih, od izdaje katerih je preteklo že 70 let), in to s finančno podporo ZZB in MORS ter ob sodelovanju z Inštitutom novejše zgodovine (Sistory).
- Trenutno imamo 81 članov. Še posebej smo ponosni na našega skoraj stoletnika Alojza Vidica, ki je izdal pričevanja Dobravcev: ena knjiga govori o trpljenju med vojno doma, druga pa o ponižanjih, garanju, na sploh o bedi v nemških taboriščih (Krajevni praznik sovpada z žalostnim dogodkom, ko je bilo 5. 12. 1941 na silo izseljenih 45 dobravskih družin.) Dobro bi bilo Vidičevi knjigi vsaj malo prelistati; ob njih bi se sigurno zamislili in upam, nato tudi delovali tako, da bomo lahko spet prepričljivo rekli: Nikoli več!
6. 12. 2025
Kljub nevihtnemu vremenu nam je 23. 10. 2025 na pokopališču na Srednji Dobravi pri Kropi uspelo izpeljati vsakoletno prireditev ob grobovih 17 padlih partizanov in drugih 35 žrtev fašizma. Zahvala gre številnim obiskovalcem, praporščakom, organizatorjem in še posebej nastopajočim: učencem in učenkam Mladinskega pevskega zbora in recitatorjem iz OŠ Staneta Žagarja Lipnica ter njihovima mentoricama Ani Bec in Katarini Perič, vokalno-instrumentalni skupini Bis iz Gorenje vasi, slavnostnemu govorniku, cenjenemu prvemu predsedniku samostojne Slovenije Milanu Kučanu ter povezovalki programa Ireni Rahotina, profesorici zgodovine na Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju.
Med prisotnimi sta bila tudi župan Občine Radovljica Ciril Globočnik in ravnatelj OŠ Staneta Žagarja Lipnica Boštjan Kališnik. Po dogodku smo se družili v gostilni Pri Marički, kjer je skupina Bis zapela še nekaj pesmi. Okusno obaro sta pripravila gostilničarja zakonca Jakša, račun sta poravnala zvesta donatorja Jože in Jure Jelenčeva iz podjetja Iskra Medical Otoče.
Srečanje s trezno razmišljajočim predsednikom, ki zna biti tudi ljudski in humoren, je bilo posebno doživetje. Govor je začel z besedami: »Če sem že za vse kriv v tej deželi, za to grdo vreme pa res ne odgovarjam!« Zapomniti si je treba njegovo glavno sporočilo in poziv k uporu, podobno kot ga je pred leti izrekel francoski filozof Stephane Hessel: »Indignez-vous!« (Dvignite se!). Prosto po domače: uprimo se aktualnim vojnim hujskačem in njihovi nori politiki oboroževanja. Udeležimo se pomladanskih volitev, kjer se bomo odločali, na kateri strani zgodovine bo naša država v prihodnosti. DA denarju za obrambo Slovenije, NE pa denarju za vojne avanture zahodnega sveta. Zaradi šumenja dežja in šibkega ozvočenja morda kdo ni ujel čisto vsega, kar je povedal, bomo pa govor z veseljem prebrali na spletu.
Mira Hladnik, tajnica KO ZB NOB Stane Žagar, Srednja Dobrava
-------------------------------------------------------------------
Govor Milana Kučana na spominski slovesnosti, Sr. Dobrava, 23. 10. 2025
Današnja spominska slovesnost je ujeta v čas, poln negotovosti, tesnobe in skrbi za jutrišnji dan. Svet, v katerem živimo, nam kaže neprijazno podobo. Zapleten je in nepredvidljiv, poln političnih napetosti in spopadov, ki ogrožajo mir v svetu. Zaradi njegove soodvisnosti ogroža tudi naš mir in obstoj. Obstoj tudi naše narodne skupnosti in države, tudi naših družin in vsakogar med nami.
Vojna in oboroževanje. To sta v tem našem svetu največkrat izgovorjeni besedi, ki smo se ju lahko naposlušali zadnje tedne, od romanja evropskih voditeljev v Belo hišo do srečanja na Aljaski in v kitajskem mestu Tianjin. Tudi nedavno na Bledu. Nič drugače ni bilo na pogovorih Zelenskega v Beli hiši in ne bo v Budimpešti, kjer naj bi se srečala Trump in Putin, ta čas gospodarja vojne in miru. Z najbolj jasnimi besedami je to povedal kitajski predsednik Xi: »Svet je na razpotju, človeštvo izbira med mirom in vojno.« Torej, zmaga na vse ali nič! Njegove besede so spremljali ešaloni vojakov kitajske armade in odredi najsodobnejšega uničevalnega orožja. Težko je verjeti, da bodo, tako kot tisti na paradah v Zagrebu in Beogradu, služili zgolj miru in prizadevanju za pot mirnega razvoja, kot zagotavljajo. Puška ni namenjena razkazovanju v vitrini. Prej ali slej jo bo kdo uporabil. Mir se s svojega mesta šampiona na svetovnem prizorišču počasi umika vojni. Vojna naj bi bila realnost, mir pa zgolj iluzija. Sprašujem se, ali je res to izbira človeštva?
Kaj torej storiti? Se je s to prevladujočo miselnostjo res treba preprosto sprijazniti z izgovorom, da itak ne moremo ničesar spremeniti?
S podobno sliko sveta in vprašanjem, kaj storiti, so bili ob okupaciji soočeni tudi ljudje, ki se jih spominjamo danes, Staneta Žagarja, njegovih otrok in njihovih tovarišev. Iz preteklosti si poskušamo priklicati njihov odgovor na to vprašanje. Niso se sprijaznili z vsiljeno podobo sveta. Niso podlegli vabljivi kapitulantski miselnosti, da itak ne morejo ničesar spremeniti. Uprli so se! Ni jih vodila nobena ideologija, ni jih povezovala nikakršna skupna politična strankarska opredelitev. Uprli so se, čeprav jim je nasproti stal vojaški stroj, za takratne razmere neslutenih razsežnosti. Uprli so se kot Slovenci, v imenu lastne človečnosti in odgovornosti do svojega in narodovega obstoja.
Tako se je opredelila in ravnala velika večina naših slovenskih rojakov. Ti niso bili predvsem komunisti, kot zdaj ponavljajo zagovorniki kolaboracije, da bi se s tem razbremenili teže svojega dejanja in da bi razvrednotili ta veličastni občeslovenski odpor. Res so bili komunisti, tako kot Stane Žagar, njegovi pobudniki in nemalokrat tudi najdrznejši borci, a znotraj gibanja so bili manjšina. Slovenski medvojni upor je bil posledica bolečega spoznanja, da v usodnem času, ki določa prihodnost, ni mogoče ostati brezbrižen, ni mogoče preložiti odgovornosti na ramena drugih niti pričakovati usmiljenja od zavojevalcev.
Vprašajmo se, kaj nam potemtakem, za nas in naše potomce, sporočajo dejanja teh, ki so se uprli usodi?
Pritrjujejo nam, da se je treba upreti tudi danes. Upreti se tej vsiljeni podobi, po kateri je med mirom in vojno danes mogoče izbrati zgolj vojno. In v imenu te izbire nadaljevati spopade v Ukrajini, podpirati genocid v Gazi, kopičiti orožja, tudi najbolj smrtonosna in usodna za obstoj življenja na planetu, zapostavljati napore za trajnostno prihodnost in zeleni prehod, molče opazovati zločinsko teptanje človeškega dostojanstva in pravic, žrtvovati socialno državo ter pristati na razgradnjo ustanov, ki si jih je človeštvo na izkušnjah vojn zgradilo prav zato, da bi ohranjalo mir in preprečevalo vojne kot načina urejanja sporov med državami. Upreti se je treba načrtnemu teptanju zaveze s konca 2. svetovne vojne, ko so se voditelji držav zavezali, da nobene vojne ne bo več.
Ne smemo se pustiti ustrahovati z govoricami o naši nenehni ogroženosti. Ne smemo sprejeti vojne kot načina življenja. Temu se moramo upirati! Če popustimo, smo izgubili bitko za lastno človečnost. Dolžni smo se upreti razčlovečenju sveta, ki ga prek avtokratskih vladavin vsiljujejo predvsem interesi oboroževalnih industrij. Ne smemo dopustiti, da bi pristali na lastno razčlovečenje. To se začne, če se bomo brezbrižno in naveličano odvrnili od TV ekranov, na katerih nam znova in znova prikazujejo podhranjene in ranjene otroke brez otroštva, v prazno strmeče oči starih ljudi, ki so izgubili vse, ruševine nekdanjih domov, reke beguncev in roke živih mrličev, ki prosijo za košček kruha in požirek vode. V tistem trenutku bomo postali sostorilci. Ne smemo se sprijazniti s temi slikami kot nekaj povsem običajnega.
Upirajmo se. Z javno besedo, z zahtevo, da se spori rešujejo po diplomatskih poteh, z mehko močjo besede, s protesti. Ugovarjajmo tem, ki pravijo, da je mir mogoč »skozi moč«, torej zgolj z vojaško močjo. Kajti ta logika pomeni še nadaljnje sto tisoče mrtvih ljudi, razdejanih domačij in polj in še globlje posledice v spominu celih generacij. Upirajmo se s podpisovanjem deklaracij in z zahtevami, naslovljenimi na naše domače in evropske politike, naj vendarle dajejo prednost iskanju poti za blaginjo in mirno prihodnost namesto dajanja našega denarja za kopičenje orožja, namenjenega uničevanju.
Sem realist! Vem, v kakšnem volčjem svetu živimo. bilo bi neodgovorno, če ne bi poskrbeli za svojo varnost in obrambo ter se zanašali na druge. Prezgodaj je še, da bi lahko rekli zbogom orožje. Pa vendar, orožje ne sme biti naša prevladujoča misel.
Zavedam se, da taka naša drža ne bo spremenila sedanje miselnosti vladajočih politikov v svetu, ki večinoma niso nikoli izkusili gorja, ki ga prinašajo vojne. A šteje vsak korak. Verjeti moramo, da bodo ti koraki nekoč prerasli v pohod množic, ki bodo rekle: Dovolj je! Ne počnite tega v našem imenu! Za to nimate našega mandata. Ne morejo nas vseh preprosto preslišati.
Tudi v Sloveniji govor o miru in uporu v delu politike ni zaželen. A nekaj potez slovenske politike na mednarodnem prizorišču, s stališči predvsem predsednice republike, predsednika vlade in zunanje ministrice, kažejo samozavest in pogum, torej je vendarle nekaj obetavnega.
Ostajam optimist. Verjamem, da je prihodnost človeštva mogoča v mirnem sobivanju, brez spodbujanja sovraštva, ki konča v vojni, zločinih in genocidu. Naj končam s staro resnico, da je vojna poraz politike. Zato si nikakor ne želim poraza politike. Še posebej ne ob vseh sedanjih izzivih. Upam zato, da bodo ljudje, ki jim bomo tudi v prihodnje zaupali upravljanje z državo in blaginjo našega naroda in vseh državljanov, na teh zgodovinsko najpomembnejših razpotjih dovolj trdni glasniki uspešne politike – politike miru.
29. 3. 2025 smo se z zimzelenim venčkom udeležili spominske slovesnosti na Planici, kjer je v bližini padel narodni heroj Stane Žagar skupaj s še 14 soborci. Sodeloval je tudi naš član Stanislav Praprotnik z igranjem na trobento. Slavnostni govornik je bil častnim Slovenske vojske Dobran Božič, ki je govor zaključil s podporo dvema procentoma za oboroževanje..
Dne 27. 3. 2025 smo sodelovali na prireditvi ob dnevu šole. Naš govornik za KO ZB NOB Stane Žagar je bil Andrej Rozman Roza, pesnik, dramatik, pisatelj, igralec, družbeni aktivist. Otroci so pod vodstvom mentorjev Nejca Mikoliča in Danijele Rakovec pripravili prisrčen program, med drugim so recitirali tudi pesem
A. Rozmana Roze.
VABILO
V petek, 7. marca 2025, bo ob 18. uri v gostilni Pri Marički na Srednji Dobravi potekal letni občni zbor članov ZB
naše krajevne organizacije.
DNEVNI RED:
1. Pozdrav, počastitev spomina na nedavno umrle člane
2. Določitev: del. predsedstvo, zapisnikar, overovatelja zapis., verif. komisija
3. Potrditev prejšnjega zapisnika
4. Poročila: predsednik, tajnica, blagajnik, praporščak, nadzorni odbor
5. Razprava, potrditev poročil in zaključnega računa za 2024
6. Program dela in finančni načrt za leto 2025 ter potrditev
7. Članica Magda Štupnikar: Zbornik ob 80-letnici bolnice Franje
8. Razno
Sledi družabno srečanje s pogostitvijo
Vsi člani in članice, vljudno vabljeni!
S tovariškimi pozdravi!
Jože Skalar, predsednik
Mira Hladnik, tajnica
Spodaj je nekaj slik s spominske slovesnosti na Sr. Dobravi ob grobovih padlih partizanov in žrtev fašizma, četrtek, 24. 10. 2024, ob 16 h. Po prireditvi smo se imeli lepo v gostilni Pri Marički - tako, kot vedno. Res pa mi je kot organizatorici po končani prireditvi - odleglo. Sicer pa vsakoletna prireditev poteka pod okriljem 3 organizacij: KS Sr. Dobrava, OŠ Stane Žagar Lipnica in KO ZB NOB Stane Žagar, Sr. Dobrava.
PROGRAM:
1. Pozdravni nagovor in napoved programa (povezuje prof. MAGDA ŠTUPNIKAR)
2. JANI KOVAČIČ, prof. filozofije in soc., kantavtor, literat, družbeni aktivist, bo tokrat predstavil 2 malo drugačni pesmi – da se zavemo, da so pod fašizmom trpeli tudi drugi. Eno za začetek in eno za konec prireditve. Najprej
Le chant des partisans /Pesem partizanov, (francoska himna partizanov, nastala med vojno 1942)
3. Slavnostna govornica je
IRENA RAHOTINA, prof. zgodovine na Gimnaziji France Prešeren v Kranju, po rodu s Primorske; glej GOVOR.
4. Mladinski pevski zbor OŠ Stane Žagar Lipnica pod vodstvom NEJCA MIKOLIČA, prof. viole v orkestru Slovenske filharmonije ter zborovodja v OŠ S. Žagar Lipnica, predstavi 2 pesmi:
Lipa zelenela je
Tri planike
5. Sledijo tri recitacije učenk/učencev OŠ S. Žagar Lipnica, in sicer:
- Huda ptica (Tone Pavček)
- V dežju (Mila Kačič)
- Misel o smrti (Mila Kačič)
Pripravljali in vadili so skupaj z mentorico profesorico slovenščine KATARINO PERIČ.
6. Proslavo zaključi naš gost iz Ljubljane JANI KOVAČIČ s pesmijo Otroci Huamba/Os Meninos de Huambo
TRIGLAV, POKLJUKA 2024
Vabljeni na
38. Spominski pohod na Triglav, ki bo
12. in 13. julija 2024.
Po pohodu bo ZAKLJUČNA PRIREDITEV
v SOBOTO, 13. JULIJA 2024, od 12. ure dalje
na BIATLONSKEM STADIONU na
RUDNEM POLJU na POKLJUKI.
SLAVNOSTNI GOVORNIK bo
BOŠTJAN POKLUKAR,
minister za notranje zadeve RS.
Prijave za prevoz z avtobusom bomo zbirali do četrtka, 11. 7. 2024, tel. 041 970 668; zbnob@siol.net
Cena prevoza v obe smeri je 10 € .
Odhod avtobusa z AP Radovljica ob 10. uri.
Postanki bodo še na postajah: bloki Isospan, Lesce-Tulipan, Lesce - glavna postaja, Bled - Union
10.15 uri , Zasip (10.25 h), Sp. Gorje, Zg. Gorje, Krnica (10.35 h), Rudno polje.
Vabi ZZB NOB Radovljica
POHOD 2024
V nedeljo, 26. 5. 2024, ob 9 h smo se nekateri člani in simpatizerji KO ZB NOB Stane Žagar odpravili na pohod od spomenika do spomenika. Začeli smo v Kropi (Slovenska peč) ob info tabli z vrisanimi vsemi NOB spomeniki v okolišu. Povedala sem nekaj pohvalnih besed o sodelovanju Kroparjev in partizanov, ki so imeli oskrbovalne in obveščevalne postojanke pod Kroparsko goro. Pri vsakem od 9 spomenikov smo kakšno zapeli (ob spremljavi orglic Lada Nikšiča) ali zrecitirali - slednje je vrhunsko izpeljala prijateljica Irena Rahotina. Na Vodiški planini smo si privoščili počitek z malico.
K vsakemu spomeniku smo položili porisan kamenček. Zaključili smo ob 16. uri pri spomeniku 10 talcem na križišču pred Kropo. Žal so nekateri odpovedali udeležbo, ker so bile napovedane nevihte, a nam je bilo vreme naklonjeno cel dan.
Prireditev ob dnevu šole, 27. 3. 2024
V sredo, 27. 3. 2024, ob 18 h smo v osnovni šoli Lipnica prisostvovali prijetni glasbeno-govorno-plesni prireditvi, in to ravno na 82. obletnico smrti narodnega heroja Staneta Žagarja, po katerem nosi šola ime.
Slavnostni govornik je bil dr. Klemen Lah, sicer predavatelj slovenščine na fakultetah na Reki in v Zadru. Za glasbo sta poskrbela učiteljica mentorica Ana Bec in njen soprog Tine Bec, ki je spremljal vse tri zborčke na klaviature. Nastopili sta še dve skupinici: ena z igranjem na flavte, druga s podružnične šole Ovsiše pa z narodnimi plesi. Sicer pa je bila prireditev v znamenju harmonik in harmonikarjev - kar nekaj se jih je predstavilo. Na koncu nas je presenetila še skrivna gostja -zadnje čase zelo popularna harmonikašica Špela Šemrl, ki je kar takoj še bolj segrela vzdušje publike. Na koncu smo z zborom učenk in učencev (slednjih je bilo bolj malo!) iz višjih razredov vsi skupaj zapeli Sivo pot. Telovadnica - dvorana je bila nabito polna staršev, sorodnikov nastopajočih, učiteljev in naših članov. Namreč po par letih nehotenega premora smo bili spet povabljeni kot soorganizatorji prireditve, za katero smo prispevali le govornika. Ja pa Lahov govor požel precej pohval, tudi podravnateljevo. Ravnatelj Boštjan Kališnik pa je bil žal na bolniški.
GOVOR: https://slov.si/doc/klemen_lah_govor_stane_zagar.rtf
Glej članek Marjane Ahačič v Deželnih novicah, 9. 4. 2024, str. 18.
Dr. Klemen Lah - slavnostni govornik
Špela Šemrl, virtuozinja na harmoniko
VABILO
V petek, 1. marca 2024, bo ob 18. uri v gostilni Pri Marički na Srednji Dobravi potekal letni občni zbor članov ZB naše krajevne organizacije.
DNEVNI RED:
1. Pozdrav, počastitev spomina na preminule člane
3. Določitev delovnega predsedstva …, potrditev prejšnjega zapisnika
4. Poročila: predsednik, tajnica, blagajnik, praporščak, nadzorni odbor
5. Razprava in potrditev poročil ter zaključnega računa za 2023
6. Program dela za leto 2024: prireditve, objave, skrb za obeležja …
7. Član Alojz Vidic obuja spomine na izgnanstvo
8. Razno
Sledi družabno srečanje s pogostitvijo
Vsi člani in članice, vljudno vabljeni!
S tovariškimi pozdravi!
Poročilo o občnem zboru 1. 3. 2024
1. marca 2024 smo izpeljali letošnji občni zbor KO ZB NOB Stane Žagar. V dvorani doma krajanov na Sr. Dobravi pri Kropi se je zbralo 25 članic in članov naše krajevne organizacije. Prisotni so bili tudi delegat ZZB NOB Radovljica Milan Rejc, predsednica naše KS Darja Šlibar in predsednik KS Kamna Gorica Dušan Beton. Po zaključku uradnega dela nam je najstarejši član Alojz Vidic pripovedoval o 4-letnem izgnanstvu v nemška taborišča. Nato je sledilo druženje ob pogostitvi, za katero je kot po navadi poskrbela gostilna Jakša. Ob bližajočem dnevu žena in mučenikov je vsak udeleženec prejel eno vrtnico.
Magda Štupnikar poroča. Alojz Vidic obuja žalostne vojne spomine.
80 let od nemškega požiga Jamnika
29. februarja smo se s komemoracijo spomnili 80-letnice požiga Jamnika in drugih vojnih grozot. V programu, ki ga je pripravila KO ZB NOB Besnica - Podblica, so sodelovali otroci podružnične OŠ Podblica pod vodstvom izredne učiteljice Katje Cuderman, župan Občine Kranj M. Rakovec, predsednik krajevne KO ZB F. Hrastnik, recitatorji Anica Kordež, Rudi Zevnik, pevski zbor BIS, praporščaki, soorganizator Lado Nikšič, Mira Hladnik pa kot slavnostna govornica.
Povezava na govor: https://sl.wikiversity.org/wiki/Ob_80-letnici_po%C5%BEiga_Jamnika
---------------------------------------------------------------------------------------
Lepo pozdravljeni!
Dva dni nazaj je minilo že 80 let, odkar je bila tale lepa vas vsa plamenih. In kaj se je pravzaprav dogajalo takrat?
Partizani Prešernove brigade, Cankarjevega bataljona in Štaba 1. grupe odredov so se pogosto zadrževali na Jamniku, kjer so dobili toplo zavetje; od tod so aktivisti hodili zbirat hrano, mobilizirat nove borce in v sabotažne akcije. Čeprav so si domačini sami morali trgati od ust, so po svojih močeh zalagali tudi bližnje partizanske delavnice v Kroparski gori, tehniko Meto, tehniko Jelovica, karavlo kurirske postaje G12. Obveščali so o premikih sovražne vojske, prenašali pošto, skrbeli za ranjence – tudi kasnejšega narodnega heroja Lojzeta Kebeta, sekretarja PK KPS za Gorenjsko in politkomisarja 1. grupe odredov, so ranjenega oskrbovali Mohoričevi, a žal neuspešno (umrl 20. 10. 1942, spomenik tik nad ovinkom vizavi cerkvice).
Sovražnikovo maščevanje je bilo le še vprašanje časa. Za uradni izgovor so navedli zajetje nemškega arhitekta Möbusa, čeprav je bil ta po izmenjavi ujetnikov že izpuščen na svobodo. 27. februarja 1944 so Nemci pritisnili proti Jamniku z vseh koncev, iz Krope, od Podnarta in z Jelovice, iz smeri Nemilj so začele leteti zažigalne granate, pogorelo je 14 domačij skupaj s skednji in hlevi. Ko se je partizanska patrulja umikala proti Jamniški gori, je bil v obe nogi ranjen namestnik komisarja Ludvik Šmitek – Jaro, borec Franci Hlebce – Dušan pa je obležal mrtev – njegov spominski kamen je pri kapelici nad Kolombartom, poleg spomenika Janezu Gartnerju – kasnejši žrtvi domobrancev 5. 10. 1944 (domobranec Miha Perko).
Med obstreljevanjem vasi je padel Anton Katrašnik, medtem ko je reševal živino iz gorečega hleva. Tiste vaščane pa, ki niso pravočasno zbežali v goro proti Dražgošam, so odvedli najprej v Begunjske zapore, nato pa naprej v najhujša nemška taborišča Dachau, Auschwitz, Mauthausen .., od koder se marsikdo ni vrnil, tudi zagnana aktivistka Milka Mohorič in njena mama ne.
Obenem pa izročilo Jamnika ni samo žalostno: to je zgodba sočutja, medsebojne pomoči, odrekanja, premagovanja strahu, trpljenja, ljudi je osmišljala vera v zmago in v boljši svet. Lahko smo ponosni na pogumne domačine, mlade, stare, moške, ženske, verne in manj verne, ki so vedeli, kaj jim je v tistem zgodovinskem trenutku treba storiti in komu zaupati – ne tujim zavojevalcem, ne domobrancem in ne raztrgancem, ki so se klatili naokrog in ovajali. Nepopravljiva krivica se je zgodila Jamničanom, da so bili tako kruto kaznovani – in to zato, ker delali prav. Vprašajmo se, kako bi se v podobni situaciji odzvali mi danes?
Za trenutek si predstavljajmo, da nam uničijo vse imetje, da nas brez vsega preženejo z domov, da nas zasledujejo in ustrahujejo – če nas ne pokončajo že kar takoj. Samo predstavljajmo si to! To, kar se dogaja zdajle v palestinskih mestih, v Ukrajini, v Donbasu in še v več kot 50 drugih vojnah po svetu. Veliko bolj bi morali ceniti mir, ki ga zaenkrat še imamo.
Odločni »Nikoli več!« se sliši kar naprej, posebno ob podobnih dogodkih, kot je današnji. Ta »nikoli več« se ne bo uresničil kar sam od sebe, posebno ne, če ob vseh krivicah, izkoriščanju, korupciji … tiho čakamo na varnem, če lepo ubogamo, kimamo, sklanjamo hrbte, če smo kot gospa Ksenija Hribar iz Jančarjevega romana To noč sem jo videl, ki v času vojne vihre pravi: »Samo živela bi rada.« Nekako v smislu – pustite me pri miru. Nimamo časa za sodelovanje na protestih, neumno se nam zdi podpisovanje peticij, kaj šele da bi šli na občino overovit podpis npr. v podporo javnega zdravstva, celo na volitve se težko odpravimo. »Saj je vse zaman, vse je brez veze,« si govorimo in si s tem lajšamo vest.
Toda prav taki preprosti, pokončni, aktivni ljudje, kot so bili Jamničani med vojno, so pomagali preusmeriti tok zgodovine na bolje.
Nemški luteranski pastor, velik nasprotnik nacizma Martin Niemöller (1892–1984) v znani pesmi Najprej so prišli pravi takole (parafraziram): bil sem tiho, ko so v zapore odpeljali Jude, bil sem tiho, ko so odpeljali komuniste, socialiste … »in ko so prišli pome, ni bilo nikogar več, ki bi spregovoril« in se zavzel zame.
Nemci, celo tisti na visokih položajih, so po vojni trdili, da niso NIČ vedeli o zloglasnih taboriščih niti ne o tem, kaj so njihovi vojaki počeli na frontah. Zato imejmo v mislih tole trditev Alberta Einsteina: »Sveta ne bodo uničili tisti, ki delajo zlo, ampak tisti, ki to opazujejo in ne storijo ničesar.«
Zaključek: NOB bi morala biti navdih za narodovo samozavest, a žal preveč državljanov te dediščine ne ceni! Toda verjamem, da obstajajo nevidni etični mehanizmi, ki bodo spet postavili stvari na pravo mesto – in to z našo pomočjo, z našim aktivnim državljanstvom, seveda. Slava vsem 37 žrtvam fašizma z Jamnika in iz sosednjih vasi in – smrt fašizmu!
V kar solidnem številu smo se poklonili padlim v NOB in umrlim na dobravskem pokopališču včeraj, 26. 10. ob 16. uri. Nemalo jih je prišlo predvsem zaradi osrednjega nastopajočega p. Bogdana Knavsa; ob njegovem govoru, polnem resnic in dobronamernih kritik smo kar obnemeli in se samoizpraševali ... Program so z recitacijami in pesmimi poživili učenke in učenci OŠ Staneta Žagarja Lipnica. Zahvala gre mentoricama Katarini Perič in Ani Bec ter tudi novemu ravnatelju Boštjanu Kališniku, ki si je vzel čas za prisotnost na prireditvi. 16-letni, že večkrat nagrajeni harmonikar Miha Mozetič je otvoril dogodek s Počiva jezero v tihoti, kasneje pa zaigral še tri partizanske. Na koncu nas je nastop trobentarja Stanislava Praprotnika, izpeljan iz zmerne daljave, spomnil na Tišino, ki se po navadi igra na pogrebih - tj. na Memento mori. Sicer je zaigral Rezervistovo uspavanko (B. Adamič). Za povezovalko je bila naša aktivna članica Magda Štupnikar. Organizacija je bila pa moje maslo. Nadaljevanje se je odvijalo v gostilni Pri Marički, kjer nam je KS 'častila' mineštro in pijačo, slaščice pa so napekle dobre prijateljice - kuharice.
Tajnica KO ZB NOB Stane Žagar Mira Hladnik
Govor patra Bogdana Knavsa
Hvala za izkazano čast, da smem spregovoriti ob cerkvici, kamor me je mama redno peljala kot otroka, namreč na 16. avgusta smo počastili sv. Roka. Sv. Rok je živel v 14. stoletju, v času, ko je bilo veliko raznih bolezni, virusov, posebno nevarne pa so bile kuge in druge epidemije. V teh preizkušnjah je pokazal izjemno nesebičnost, stregel je bolnikom in s tem pokazal veliko sočutje, kot bi rekli danes, je bil zelo empatičen. Zdi se nam, da v našem času ponovno razsajajo različne »bolezni«, celo »kuge«, ki so še bolj nevarne za naše medčloveške odnose: To so kuge brezbrižnosti, ko nam ni mar za stiske drugega človeka, to je kuga laži – ko nekomu ni niti več nerodno ob izrečeni laži. To je kuga družbenega razdora, ko ne iščemo, kar nas povezuje in kar nam je skupno, ampak tisto, kar nas deli in ločuje …
Toda danes smo tukaj, da počastimo naše mrtve, naše prednike, ki pa so vedeli, kaj je prav in kaj je dobro zanje, za njihove drage in ves narod. Najprej se spomnimo vseh naših fantov in deklet, mož in žena, ki so vedeli, kaj je dolžnost do domovine in do skupnosti in šli v partizane. Hvala vsem, ki so sodelovali v odporniškem gibanju, hvala jim za njihovo nesebičnost, za njihov boj. Zaradi njihovega junaštva lahko danes govorimo slovenski jezik in da smo na svoji zemlji. Vendar ni nujno, da bo tako tudi ostalo. Zato se iz naših src dviga prošnja, naj nam bo iz Večnosti naklonjeno, da se zavemo, v kako lepi deželi živimo in kako lep je naš jezik s čudovito melodiko. Vemo, da ni samoumevno, da bo tako tudi ostalo, da bi ohranili našo blago govorico, se moramo znova zavestno truditi.
Iz zgodovine pa vemo, da je ohranjanje našega jezika in naše kulture hodilo z roko v roki s solidarnostjo, s tovarištvom, s sposobnostjo deliti. kar imam, pa tudi različne težave, kot so pomanjkanje, lakota, bolezni različne stiske. Vse to so živeli tudi partizani.
Zato se je danes potrebno vrniti k tem vrednotam. Znova pomislimo na solidarnost. Kristjani pri tem pomislimo na Boga, ki se je učlovečil, na Kristusa, ki je postal človek in bil solidaren z nami – z nami je trpel, doživljal naše stike in nas še danes opogumlja.
V teh dneh mislimo na naše drage rajne. Naj nas oni navdahnejo za globoka prijateljstva, preko katerih bomo še bolj pozorni in sočutni drug do drugega. Najprej smo poklicani k prijateljstvu s sosedi. Toda, kdo pa pravzaprav sosed? To je tisti, ki je ob nas in ki z nami deli na eni strani našo žalost, nesreče in tegobe in na drugi strani tudi naše uspehe in veselje. Podobno pa tudi mi delimo z njim vse dobro in hudo. To pomeni, da njegova stiska gane tudi nas, se nas globoko dotakne. Zaradi tega razumemo njegove potrebe in pomanjkanja, ter se znamo z njim žalostiti. Hkrati pa tudi veseliti njegovega zadovoljstva. Če smo tega sposobni z vsemi ljudmi, lahko takšen medsebojni odnos imenujemo svetovno bratstvo.
Sedaj smo se skupaj zbrali na pokopališču. Zato je še posebej pomembno, da se zavemo, kako smo na svetem kraju, kjer globoka vez z našimi predniki še posebej zaživi. V duhu se pokojnih spominjamo na kolenih in se zanje Bogu zahvaljujemo.
Na poti k Vam in na to spominsko slovesnost, sem se ustavil na pokopališču v Mošnjah ter pokleknil na grobu staršev. To storim ob vsakem obisku njunega groba. Vsak dan se ju spominjam v molitvi in dobrih mislih v veliki hvaležnosti, da sem lahko danes to, kar sem. Ob vsakem obisku pokopališča je pomenljivo, da se zavemo, kje so naše korenine, da, prav pri naših dragih pokojnih. Mi smo deblo in če smo v stiku s koreninami, lahko obrodimo v ustvarjalni zvestobi bogate sadove. Obogateni z dediščino naših pokojnih prinašamo tudi drugim njihovo duhovno in kulturno bogastvo.
Danes si priznajmo, da nismo slučajno tukaj, ampak da sprejmemo preko naših pokojnih tudi njihovo poslanstvo, ki ga v našem času delimo z drugimi na nov način, z veliko mero nove iskrivosti, domiselnosti in pogumom. Ustvarjeni smo kot različni ljudje in zato se tudi dopolnjujemo. Naj nas naši pokojni navdihujejo, da bomo tisti čas, ki nam je še odmerjen na tem svetu, lahko naredili čim več dobrega in plemenitega. Tako se bodo lahko tudi zanamci ustavili na našem grobu, in rekli: Ti so pa častno izpolnili svoje poslanstvo, poslanstvo biti dober človek!
Morda se boste ta trenutek vprašali: Kaj pa lahko jaz storim kot posameznik? O, veliko. Vsak dober zgled nam je v spodbudo in navdih. Naj delim z Vami navdihujočo zgodbo Franca Huberja, Slovenca na avstrijskem Koroškem, ki je po mamini poroki prevzel očimov priimek Jagerstatter. Rojen je bil leta 1907, poročil se je leta 1936, imel tri majhne hčerke in že prvo dejanje pove o njem, da je bil pogumen: aprila 1938 je bil edini, ki je v svojem kraju glasoval proti priključitvi Avstrije nacistični Nemčiji. Vemo, da so nacisti razumeli priključene dežele kot svoje in zato smatrali vse fante in moške so vojaške obveznike. Franc je bil tukaj še bolj dosleden in poslušen svoji vesti, ki je nasprotovala ubijanju ter vztrajal, da ne bo vzel orožja v roke. Nacisti niso poznali milosti: avgusta 1943 so ga obglavili. Toda zgodbe še ni konec: prvič je njegovo zgodbo v dokumentarnem filmu predstavil ameriški sociolog. Za ta film in za zgodbo našega junaka Franca je izvedel tudi visoki uradnik v obrambnem ministrstvu ZDA v času vietnamske vojne. Uradnik je razpolagal s pomembnimi podatki o tej strašni vojski: če bi jih razkril javnosti, bi se vojna verjetno prej končala. Toda njegova (danes bi rekli zvižgaška) »kariera« bi bila uničena. Kaj naj stori, da bo prav, je razmišljal. In rekel si je: »Če je zmogel Franc, bom tudi jaz!«
Vidimo, kako ima prav sleherni posameznik lahko pomembno vlogo in kako pomembno je, da opazimo dobre, pozitivne zglede. Prosimo v tej molitvi Oče naš nebeškega Očeta za vse naše pokojne, ki so vedeli, kaj je prav, naj nas iz večnosti navdihujejo, da bomo tudi mi pogumni, pošteni, solidarni in tovariški.
Obeležitev 81-letnice od smrti narodnega heroja Staneta Žagarja
27. 3. 2023
Kratka spominska slovesnost pred doprsnim kipom S. Žagarja pri OŠ S. Žagar Lipnica
Govor o njegovem življenju in delu je imel Miran Hladnik, Magda Štupnikar je recitirala 2 pesmi: Ko bo človek človeka prepoznal (Kajuh), Naša kri ne bo nikoli bela (Lačni Franc).
Prisotnih nas je bilo le 6 članov KO ZB NOB Stane Žagar. Po navadi smo ob tej priložnosti sodelovali z OŠ Lipnica, ki prav na dan Žagarjeve smrti praznuje dan šole,
tokrat pa so naše sodelovanje zavrnili.
KO ZB NOB STANE ŽAGAR
VABILO
V petek, 3. marca 2023, bo ob 18. uri v gostilni Pri Marički na Srednji Dobravi potekal letni občni zbor članov ZB naše krajevne organizacije.
DNEVNI RED:
1. Pozdrav, počastitev spomina na preminule člane
3. Določitev delovnega predsedstva …, potrditev prejšnjega zapisnika
4. Poročila: predsednik, tajnica, blagajnik, praporščak, nadzorni odbor
5. Razprava in potrditev poročil ter zaključnega računa za 2022
6. Izvolitev novih organov krajevne organizacije ZB
7. Program dela za leto 2023: prireditve, objave, skrb za obeležja …
8. Ob Kajuhovem letu (Magda Štupnikar)
9. Razno
Sledi družabno srečanje s pogostitvijo
Vsi člani in članice, vljudno vabljeni!
S tovariškimi pozdravi!
Spodaj par slik z občnega zbora.
SPOMINSKA SLOVESNOST OB GROBOVIH PADLIH NA SR. DOBRAVI, 27. 10. 2022
Spominska slovesnost ob grobovih padlih na Sr. Dobravi je uspela - kljub temu, da učencev OŠ Stane Žagar Lipnica ni bilo.
Pojasnilo:
Nastop je odpovedala šola. Učiteljica Breda Gašperin pa se na 3 mejle tekom treh dni sploh ni odzvala na prošnjo, da bi predložila nabor pesmi, učiteljica Polonca Frelih pa je en dan pred prireditvijo povedala, da je na seznamu Balantič, in napisala v mejl tole:
"Če Vam kaj ni povšeči, je še dovolj zgodaj, da sodelovanje odpovemo."
In povšeči nam ni, da bi se pred grobovi padlih brala poezija domobranskega pesnika Balantiča, krivega za smrti več partizanov. Glej: https://sl.wikiversity.org/.../Pogovor:Partizanski...
Torej smo morali zadnji hip prilagoditi program. Recitatal je prevzela spec. pedagoginja Magda Štupnikar, trobental nam je Stanislav Praprotnik, osrednji govornik je bil oficir SV in veteran vojne za Slovenijo Miloš Šonc, Breda Rozman je pa za vsakega od 17 grobov podarila poslikan kamen. Kamenčke so položili na grobove udeleženci, ker otrok ni bilo. Pa tudi sicer je bila želja mentorice, da naj bi bili otroci prvi na vrsti, pred govorom itd.
Miran Hladnik je pripravil 2 članka na četrtkov 'pripetljaj' z OŠ Stane Žagar Lipnica.
Glej spodaj:
https://sl.wikiversity.org/wiki/Balanti%C4%8D_na_partizanskih_grobovih
https://sl.wikiversity.org/wiki/Spominska_slovesnost_na_Srednji_Dobravi_pri_Kropi
Glej še: https://sl.wikiversity.org/wiki/Pogovor:Partizanski_spomeniki_na_Geopediji#Mladi_fantje_na_dveh_straneh
GOVOR OB DNEVU ŠOLE, 25. 3. 2020
Kocijančičev govor za 25. 3. 2020 za proslavo ob dnevu šole v Kropi, a je prireditev zaradi korone odpadla.
Dne 1. 6. 2020 pa je Janez Kocijančič umrl; rojen je bil 20. 10. 1941.
Dragi mladi prijatelji!
Iz Lipnice ste vi, oziroma vaša šola Staneta Žagarja in iz Lipnice sem tudi jaz,
oziroma moja družina po očetovi strani – in to zadnjih 150 do 200 let. Najprej vam čestitam, posebej pa vodstvu šole in prosvetnim oblastem, da šolo razvijate, obnavljate in posodabljate skupaj s športnimi objekti, ki so za mlado generacijo še posebej pomembni.
Slovenci smo najzahodnejši slovanski narod, tudi najzahodnejša slovanska nacija.
Kaj je nacija, zagotovo veste – to je narod, ki si je priboril svojo državo.
Slovencem v tem tisočletnem boju ni bilo lahko, saj smo se nenehno srečevali z
raznarodovalnimi težnjami sosednjih, zlasti germanskih in romanskih narodov. Če se samo
sprehodite od Krope do Dražgoš, boste naleteli na veliko število spomenikov – pomnikov, ki nas
spominjajo na vse tiste, ki so za svobodo naše domovine žrtvovali svoja življenja.
Zakaj tako? Predvsem zaradi svobodomiselnosti in uporništva naših
ljudi, ki se niso bili pripravljeni pokoriti tudi bistveno močnejšim zavojevalcem in sovražnikom.
V naših krajih je nesporno simbolna osebnost tega uporništva Stane Žagar,
partizanski voditelj, član CK KPS od ustanovnega Čebinskega kongresa, pedagog, ki
je poučeval na Srednji Dobravi vaše pradede in prababice. Stane Žagar je narodni
heroj, ki je organiziral narodnoosvobodilno partizansko gibanje v naših krajih. Že v
Kraljevini Jugoslaviji se je z vso vnemo Iotil prebujanja nacionalne in socialne
samozavesti, v pouk je vpeljal najsodobnejše vzgojne in pedagoške metode in se
trudil, da bi vašim prednikom posredoval uporabna znanja. Izhajal je iz spoznanja, da
mora izobrazba našim ljudem pomagati do boljšega dela, uspešnejšega kmetovanja
in srečnejšega življenja. To monarhističnim in nazadnjaškim silam ni bilo všeč, zato so ga
kakšno leto pred začetkom vojne kazensko odpustili iz učiteljske službe, kar kaže na značaj takratne oblasti.
Partizansko gibanje v naših krajih je bilo množično, tako da je nemški
okupator iz maščevanja iz dobravskega šolskega okoliša izgnal 45 družin in kar nekaj naših
sokrajanov se ni vrnilo domov. V naših krajih je prišlo tudi do znamenite dražgoške
bitke, prvega resnejšega frontalnega spopada z nemškimi okupacijskimi
policijskimi silami, ki je odmeval vse tja do Berlina.
Stane Žagar, revolucionar in partizanski komandant, je na Gorenjskem
uspešno vodil partizanski odpor, dokler ni 27. marca 1942 pri Malem Rovtu nad
Crngrobom junaško padel. Tudi ta njegov poslednji boj je bil posledica izdajstva.
In s tem naj končam. Danes mnogi trdijo, da so se komunisti in
partizani borili samo za oblast. Stane Žagar oblasti nikoli ni imel, boril pa se je za
svobodo svojega naroda in za srečnejša življenja vseh nas.
Slava njegovemu spominu, čuvajte ga, da bo ostal tudi prihodnjim rodovom!
Janez Kocijančič
---------------------------------------------------------------------------------------------------------
LETNI OBČNI ZBOR KO ZB NOB DOBRAVA - KAMNA GORICA
V petek, 28. februarja 2020, je ob 18. uri v zadnji sobi gostilne Pri Marički na Srednji
Dobavi potekal letni občni zbor članov ZB naše krajevne organizacije.
DNEVNI RED:
1.Pozdravni nagovor, pozdrav novim članom
2. Počastitev spomina na lani umrle
3. Potrditev prejšnjega zapisnika
4. Izvolitev delovnega predsedstva, zapisnikarja, 2 overovateljev in verif. komisije
5. Poročila: predsednik, tajnik, blagajnik, praporaša, nadzorni odbor in verif. komisija
6. Razprava na podana poročila, potrditev poročil in zaključnega računa
7. Sprejem novih članov iz nekdanjih sosednjih krajevnih organizacij
8. Odločitev glede ev. novega poimenovanja, žiga, prapora, izkaznic
9. Izvolitev novega vodstva za obdobje 2021–2024
10. Program dela v l. 2020: prireditve, objavljanje v SB, DN, skrb za obeležja
11. Razno
10. Zaključek skupščine – družabno srečanje ob pogostitvi
Jože Skalar, predsednik KO ZB NOB, in
Mira Hladnik, tajnica
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Spominska slovesnost ob grobovih padlih
se je odvijala v četrtek, 24. oktobra, ob 16. uri ob prelestnem jesenskem vremenu. Med prisotnimi sta bila tudi dr. Ljubo Bavcon - Žagarjev zet, ter Žagarjev pravnuk Luka Krečič.
Po pozdravnem nagovoru predstavnika KS Žige Sitarja in tajnice KO ZB NOB Dobrava - Kamna Gorica Mire Hladnik je nastopil slavnostni govornik Ivo Vajgl, novinar, diplomat, politik. Njegov govor najdete v priponki pod zavihkom 'Kulturni in družabni dogodki'.
Za kratek kulturni program so poskrbele učenke (in en učenec) iz nižjih razredov OŠ Lipnica z mentorico Petro Čebulj ter dramska skupina Čofta iz Krope.
Nadaljevali smo v gostilni Pri Marički, kjer so nam postregli z obaro, pijačo, pecivom.
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
DAN ŠOLE OB 77-LETNICI SMRTI NARODNEGA HEROJA STANETA ŽAGARJA
V OŠ Stane Žagar Lipnica nas je na dan smrti narodnega heroja S. Žagarja, 27. 3. 2019,
slavnostna govornica, novinarka in urednica Jožica Hribar spomnila na ogromen Žagarjev
doprinos k naši svobodi in blaginji, učenci pa so izpeljali sproščujoč in kvaliteten kulturni
program (S. Makarovič: Kosovir). Prireditve se je udeležil tudi dr. Ljubo Bavcon, Žagarjev
sorodnik, ki je predtem položil venec na grobove padlih na Sr. Dobravi in h kipu S. Žagarja
pred šolo. M. H.
---------------------------------------------------------------
Pohod od spomenika do spomenika
ob 77. obletnici smrti narodnega heroja Staneta Žagarja
Štartali smo 23. 3. 2019, ob 9h iz Krope spred nove info table v Kotlu do Vodiške planine ter
se po eni uri razvajanja na Vodiški planini vračali mimo 2 spomenikov nad kamnolomom na Miklavžovca, mimo OŠ Lipnica, spomenika 10 talcem na križišču v Lipnici in nazaj v Kropo. Naredili smo si zelo lep dan. Bilo nas je 22 udeležencev. Hvala vsem, ki ste prispevali dobro voljo in tudi nekaj napora k uspehu našega prvega pohoda. Pa še SLIKE.
Mira Hladnik, KO BZ NOB Dobrava - Kamna Gorica
Letni občni zbor KO ZB NOB Dobrava - Kamna Gorica
V petek, 1. marca 2018, je ob 18. uri v zadnji sobi gostilne Pri Marički na Srednji
Dobavi potekal letni občni zbor članov ZB naše krajevne organizacije.
DNEVNI RED:
1. Pozdravni nagovor, pozdrav novim članom
2. Počastitev spomina na člane, ki so preminuli v lanskem letu (Vera Blaznik, Marija Plevnik)
3. Potrditev prejšnjega zapisnika
4. Izvolitev delovnega predsedstva, zapisnikarja, 2 overovateljev in verif. komisije
5. Poročila: predsednik, tajnik, blagajnik, praporaš, nadzorni odbor in verif. komisija
6. Razprava na podana poročila, potrditev poročil in zaključnega računa
7. Program dela v l. 2019: prireditve, objavljanje v SB, DN, skrb za obeležja …
8. Razno
9. Voščilo članicam ob dnevu žena
10. Zaključek skupščine – družabno srečanje ob pogostitvi
S tovariškimi pozdravi!
Jože Skalar, predsednik KO ZB NOB, in
Mira Hladnik, tajnica
..........................................................................................................................................................................................................
Poročilo v slikah in objavljenem govoru dr. Dragana Petrovca
Kakšne besede naj zazvenijo v pričakovano tišino in spokojnost tega časa, časa spoštljivega spomina na težko predstavljiva dejanja najboljših ljudi našega naroda in našega prostora?
Kako izbirati besede, ki naj pomirjajo današnji čas, razgret od prepirov in, priznajmo si, Slovenci, enako od sovraštva med nami samimi? A bolj kot česarkoli smo potrebni miru, pa naj se ta ustvarja skozi spravo, odpuščanje, strpnost, le skozi pozabo ne.
In prav zato je pošteno, da se srečujemo na svetih krajih naše preteklosti. Ob tem mi na misel prihajajo kritične besede mojih študentov, ki so z menoj sicer zadovoljni, le zgodovine, tega odvečnega učenja preteklosti, da je preveč v predmetu, ki je po njihovem mnenju povsem nezgodovinski. A kdorkoli se ukvarja z medčloveškimi odnosi na družbeni ravni in s procesi, ki jih oblikujejo, ne bi smel prezreti vsega, kar nas je izoblikovalo.
Od samostojne Slovenije naprej nas med drugim oblikuje marsikaj dobrega, a tudi razbohoteno sovraštvo kot, na žalost, najprivlačnejše čustvo, ki ima največjo mobilizacijsko moč. Prav tako na žalost smo obdani z državami, kjer v tem trenutku brez izjeme prevladuje politika sovraštva. Občasno se tudi Krleževa balkanska krčma ali po naše slovenska oštarija spreminja v zatohlo bavarsko pivnico tridesetih let. V njej si nazdravljajo mnogi ljudje, od preprostih in revnih, ki so lahek plen nekaterih politikov, do povzpetnežev, ki slutijo dobiček, pa do akademikov, ki svoje sposobnosti usmerjajo v slabo in zlo.
Obstajajo spomeniki, ki so preživeli tisočletja. Spomeniki človeškemu pogumu, predanosti najvišjim načelom, svobodoljubnosti in človečnosti. Obstajajo tudi spomeniki ženskam, tem manjvrednim bitjem po prepričanju nekaterih novodobnih psihoanalitikov tudi slovenskega prostora. Po njihovem ženska sploh ni primerna za prenašanje vrednot na otroke. Ti domnevni filozofi do kolen ne sežejo množici žensk, od špartanski mater, ki so učile otroke, da se smejo vrniti le s ščitom ali na njem, do partizank, kakršne so zrasle tudi iz Žagarjeve družine, družine narodnega heroja.
Peščica pogumnih spreminja tok zgodovine, je zapisal Andrej Praček ob bitki pri Termopilah, pred 2500 leti, kjer je tristo Špartancev vedelo, da so zapisani smrti, morituri, a ne kot gladiatorji, kot pokončni borci proti osvajalcem z več stokratno premočjo. Njihov poveljnik Leonidas je pred bitko domov poslal več tisoč grških vojakov, ker jim je s tem rešil življenje. A doma so jih sprejeli kot izdajalce.
Slovenske Termopile so posejane po vsej deželi, od Dražgoš prek Ogenjce do Pohorja. Verjamem, da naredimo več dobrega, če namesto žolčne, čeprav globoko utemeljene kritike na račun brisanja zgodovine, čemur smo priče iz dneva v dan, aktivno ohranjamo spomin na te čase slovenske zgodovine. Na čase, kjer je prav tako peščica slovenskih Špartancev in Špartank začela spreminjati od sovražnika začrtan tok zgodovine. Ti so šli v boj brez računice za lastno svobodo, a z jasno vizijo za narodovo svobodo. Razlika med narodovo in osebno svobodo je majhna, a neskončna – človeško življenje. Malo družin je, kakor Žagarjeva, kjer je usoda terjala tako velik dar. Mati s tremi hčerami v italijanskih zaporih, enako sin, obsojen na dosmrtno ječo; oče, ena izmed hčera in drugi sin padejo v partizanih.
Ko bi se danes pogosteje spominjali teh dejanj, ko bi se spominjali Staneta Žagarja v predvojnem delovanju za dobro vseh ljudi, za njihov napredek in izobraževanje, ne bi v toliko pogubnih stvareh izkazovali brezpogojne poslušnosti in ustrežljivosti novim gospodarjem – a gospodarje ustvarjamo mi sami – ne bi razprodajali Slovenije in ne bi zapravljali narodovega telesa in duše. Gospodarji nas zaradi tega prav nič bolj ne ljubijo. Za njihovimi občasno sladkimi besedami sta le prezir in čakanje na nove priložnosti siromašenja dežele ubogljivih in upogljivih.
V istem času, ko je Prešeren zapisal
Manj strašna smrt je v črne zemlje krili,
kot so pod svetlim soncem sužni dnovi,
je francoski pesnik Alfred de Vigny najboljše človeške lastnosti dal ponosnemu volku in volkulji, gospodarjema gozda, ki jima smrt prinašajo sovražniki lovci, s pomočjo psov.
Volk ve; zgubljen je, vse poti
So mu odrezane. Umika ni…
A nje dolžnost bila je, da skrbi
za rod, da reši in nauči,
kako krotiti glad, kako nikoli
naj v hlapčevstvo človeku ne privoli,
kot psi, ki mu za pol obrano kost
pode pred cev pragospodarje host.
Naj bo sklep umirjen. Potrebna je beseda, prav tako umirjena, a dosledna. Povsod in od vsakogar, ki čuti, da se je treba boriti za vrednote, kakršne je utelešala Žagarjeva družina in njej podobni. Mislim, da brez tega ni dobre bodočnosti in mislim, da je to naš dolg. Verjeti hočem, da to zmoremo.
..................................................................................................................................................................
KS Sr. Dobrava in KO ZB NOB
vas vabita
na spominsko slovesnost ob dnevu mrtvih.
Prireditev v čast padlih v NOB in vseh,
ki počivajo na dobravskem pokopališču,
bo potekala v četrtek, 25. oktobra 2018, ob 16 h
na pokopališču na Sr. Dobravi.
Slavnostni govornik bo dr. DRAGAN PETROVEC,
redni profesor na Pravni fakulteti v Ljubljani,
za kulturni program bodo poskrbeli mentorji in učenci lipniške šole.
Vabljeni v čim večjem številu!
........................................................................................................................................................................................
LETNI OBČNI ZBOR ČLANOV KO ZB NOB DOBRAVA - KAMNA GORICA 2018
V petek, 2. marca 2018, bo ob 18. uri v 1. nadstropju Doma krajanov na Srednji
Dobavi potekal letni občni zbor članov ZB naše krajevne organizacije.
DNEVNI RED:
1. Pozdravni nagovor, pozdrav novim članom
2. Počastitev spomina na člane, ki so preminuli v lanskem letu
3. Potrditev prejšnjega zapisnika
4. Izvolitev delovnega predsedstva, zapisnikarja, 2 overovateljev in verifikacijske komisije
5. Poročila: predsednik, tajnik, blagajnik, praporaš, nadzorni odbor in verifikacijska komisija
6. Razprava na podana poročila, potrditev poročil in zaključnega računa
7. Program dela v letu 2018: proslave, združevanje z ZB Kropa in Podnart,
prošnje za donacije, pridobivanje novih članov, Vodiška pot od spomenika do spomenika …
9. Voščilo članicam ob dnevu žena
10. Zaključek skupščine – družabno srečanje ob pogostitvi
Vse članice in člani, vljudno vabljeni!
Mira Hladnik,
tajnica
SLIKE z občnega zbora KO ZB NOB, dne 2. 3. 2018
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Vabilo na slovesnost v Sveče, Avstrija
Zveza koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora tudi letos vabi na spominsko svečanost v Svečah.
Prireditev bo v nedeljo, 4. februarja 2018, s pričetkom ob 11. uri ob grobišču padlih borcev na pokopališču v Svečah v Avstriji.
Za prevoz udeležencev na prireditev bomo organizirali avtobusni prevoz. Zato nam do srede, 31. januarja 2018, sporočite število udeležencev na tel. 041/228 729 ali po e-pošti: mira.hladnik@gmail.com.
Cena prevoza je 9 EUR.
Čas odhoda:
Lipnica -bivša Iskra, ob 8.45 uri, Lancovo, Radovljica-Isospan, ob 9. uri Radovljica-glavna postaja 9. uri, Lesce-Tulipan 9.05 uri, Lesce-glavna postaja ob 9.05 uri, Bled-Union, 9.10 uri, Bled-glavna postaja ob 9.10 uri, Zasip 9.15 uri, Sp. Gorje, Zg. Gorje, Krnica ob 9.25 uri, Fortuna, čez Poljane v Sveče.
Ob povratku, naj bi se ustavili na kosilu (kje, se boste odločili na avtobusu). S seboj morate imeti veljavni potni dokument (osebno izkaznico ali potni list).
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
ZDRUŽENJE ZB ZA VREDNOTE NOB RADOVLJICA
KOLEDAR PRIREDITEV V LETU 2018
ORGANIZIRANI AVTOBUSNI PREVOZI NA OSTALE PRIREDITVE
DRAZGOŠE 7. JANUAR 2018
SVEČE 4. FEBRUAR 2018
LJUBELJ 9. JUNIJ 2018
KOMELJ 15. JULIJ 2018
PRIKLJUČITEV PRIMORSKE 15. SEPTEMBER 2018
DOBRNIČ 7. OKTOBER
...............................................................................................................................................................................................................
GREMO V DRAŽGOŠE
V nedeljo, 14. januarja 2018, ob 12. uri bo v Dražgošah
potekala prireditev v počastitev 76. obletnice DRAŽGOŠKE BITKE
Za prevoz udeležencev na prireditev bomo organizirali avtobuse. Prijavite se do srede,
10. januarja 2018, na 041/228 729 (Mira).
Cena prevoza je 7 €.
Odhod avtobusa z AP Radovljica je ob 9.30,
pri Iskri v Lipnici ob 9.45.
Pohod v Dražgoše:
1.Soteska–Rovtarica–Dražgoše: odhod iz Soteske bo 14.januarja 2018 ob 7.30
2.Kropa–Jamnik–Dražgoše: odhod 14.januarja 2018 ob 8.30 spred tovarne Plamen v Kropi
ZZB NOB Radovljica in
KO ZB NOB Dobrava – Kamna Gorica
.................................................................................................................................................
Spominska slovesnost na Srednji Dobravi, 26. 10. 2017
Malo pred dnevom mrtvih, v četrtek popoldne, 26. oktobra 2017, smo se ob grobovih narodnega heroja Staneta Žagarja in njegovih soborcev na pokopališču na Sr. Dobravi s kulturno prireditvijo v izvedbi učencev OŠ Lipnica ter z govorom politika in ekonomista Viktorja Žaklja poklonili velikemu doprinosu, ki so ga za našo samostojnost, mir in svobodo prispevali padli borci. Tako kot vedno doslej, je bil prisoten tudi dr. Ljubo Bavcon, zet Staneta Žagarja. Prireditev v organizaciji KS Srednja Dobrava in KO ZB NOB Dobrava – Kamna Gorica je bila dobro obiskana, k čemur je pripomoglo tudi lepo vreme. Slike
Mira Hladnik, tajnica KO ZB NOB Dobrava – Kamna Gorica.
...................................................................................................................................
VABILO
KS Sr. Dobrava Vas v sodelovanju s KO ZB NOB
in O.Š. Stane Žagar Lipnica
vabi na spominsko slovesnost ob dnevu mrtvih.
Prireditev v čast padlih v NOB in vseh,
ki počivajo na dobravskem pokopališču,
bo potekala v četrtek, 26. oktobra 2017, ob 16. uri
na pokopališču na Sr. Dobravi.
Tokratni slavnostni govornik bo VIKTOR ŽAKELJ,
znani družbeno-politični delavec iz Žirov,
za kulturni program pa bodo spet poskrbeli učenci lipniške šole.
Vabljeni v čim večjem številu!
Rajko Mikolič, predsednik Sveta KS Sr. Dobrava,
Jože Skalar, predsednik, in Mira Hladnik, tajnica
KO ZB NOB Dobrava – Kamna Gorica
..........................................................................................................
VABLJENI V RADOVLJICO
V petek, 8. septembra, 2017 bo v Radovljici v Grajskem parku ob 18. uri slovesnost v spomin narodnemu heroju Jožetu Gregorčiču,
poveljniku 1. grupe partizanskih odredov Slovenije, in padlim soborcem.
Vljudno vabljeni, da se poklonite njihovemu spominu.
KO ZB NOB Radovljica
----------------------------------------------------------------------------------
PRIMORSKA SLAVI
Vse svoje člane in ostale krajane Zasipa vabimo na že vsakoletni izlet.
V NOVI GORICI se bomo udeležili proslave ob državnem prazniku, ki ga praznujemo v počastitev priključitve PRIMORSKE k matični domovini .
PETEK 15.9.2017 OB 20. URI
ODHOD AVTOBUSA:
• Ob 14.30 uri Krnica-Gorje
• ob 14.45 uri Zasip
• ob 15.00 uri Bled
• ob 15.15 uri Lesce-Radovljica.
Strošek prevoza znaša 15 € in se plača ob prijavi, najkasneje pa do ponedeljka 11.9.2017
Prijave do popolnitve avtobusa zbira: Bojan 041 446 088
oziroma predstavniki posameznih KO ZB (tel. 041/228 729 - Mira Hladnik).
K sodelovanju smo povabili tudi člane Krajevnih organizacij Združenja Radovljica.
Zaželena je udeležba praporščakov!
Udeležba na lastno odgovornost
Na poti v Novo Gorico bo postanek s sendvičem. Povratek nazaj je dogovorjen takoj o proslavi.
GLAVNA PRIREDITEV
· 15. 9. 2017 ob 20. uri na travniku pred stavbo Mestne občine Nova Gorica
· nastopali bodo Mešani pevski zbor Reunion (cca. 120 pevcev),
· Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič
· Orkester slovenske vojske
· Glasbena skupina Ana Pupedan
· pevec in igralec Iztok Mlakar
· 4 igralci iz Gledališča v Trstu (slovenski zamejci)
· priznani harmonikaš Marko Hatlak
· Prireditveni prostor bodo odprli eno uro pred proslavo, t.j. ob 19. uri
· praporščaki bodo imeli vajo od 16.45-17.30 ure
· Slavnostni govornik je predsednik Državnega sveta Mitja Bervar
Lep pozdrav.
KO ZB Zasip
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
VABLJENI
NA PROSLAVO OB 76. OBLETNICI USTANOVITVE CANKARJEVEGA BATALJONA IN PRAZNIKA OBČINE RADOVLJICA
NA VODIŠKO PLANINO K PARTIZANSKEMU DOMU
V SOBOTO, 5. AVGUSTA 2017, OB 11. URI.
ZA PIJAČO IN JEDAČO BO DOBRO POSKRBLJENO.
AVTOBUS: gl. postaja Radovljica ob 8.45 – Isospan Radovljica-Lancovo-Kamna Gorica-Lipnica Iskra
(pribl. ob 9.15)-Vodiška planina;
Cena prevoza: 6 evrov
Prijave na tel. 041/970 668 ali na zbnob@siol.net ali
na 041/228 729 (Mira) do 2. avgusta.
OO ZB NOB Radovljica
----------------------------------------------------------------------------------------
GREMO NA POKLJUKO IN NA KOMELJ !
32.jubilejni pohod na Triglav bo letos 7. in 8. julija 2017. Temu pohodu namenjamo tudi ZAKLJUČNO PRIREDITEV, KI BO V SOBOTO, 8. JULIJA 2017, OD 12. ure dalje na biatlonskem stadionu na RUDNEM POLJU na POKLJUKI.
SLAVNOSTNI GOVORNIK BO TONE PARTLJIČ, PISATELJ in DRAMATIK.
Vaše prijave bomo zbirali na 041/228 729 (Mira) do torka, 4. julija 2017.
Cena prevoza v obe smeri pri polnem avtobusu je 6,00 EUR.
Avtobus pelje takole:
Lipnica pri Iskri ob 8.30, Kamna Gorica, Lancovo, Radovljica-Isospan, Radovljica-glavna postaja, Lesce-Tulipan, Lesce-glavna postaja, Bled-Union, Bled-glavna postaja, Zasip, Gorje, Krnica, Rudno polje
Tu je še vabilo Društvo upokojencev Radovljica na svečano prireditev (12.30) – POHOD NA KOMELJ, Pliberk, Avstrija), ki bo potekala 16. julija 2017. Odhod avtobusa: Lesce, Moskva (6.00), Radovljica, Perc (6.15), cena: 15 evrov. Imeti morate veljaven osebni dokument!
Zainteresirani se prijavite Društvu upokojencev Radovljica na telefon 040/887 045.
Tovariški pozdrav in na svidenje na Pokljuki ter na Komelju!
OO ZB NOB Radovljica
------------------------------------------------------------------------------------
POSEBNO VABILO
VABIMO NA KONCERT »NOSIL BOM RDEČO ZVEZDO«
KI BO V ČETRTEK, 29. JUNIJA 2017, OB 21. URI NA KONGRESNEM TRGU V LJUBLJANI. Vstopnine ni.
NASTOPAJOČI:
PEVSKI ZBOR PINKO TOMAŽIČ, SVETLANA MAKAROVIČ, KRAŠKI OVČARJI, DARKO NIKOLOVSKI, POLONA VETRIH IN ŠE MNOGO DRUGIH.
Na koncert bomo organizirali avtobusni prevoz na relaciji:
Krnica ob 18.30 uri, Gorje, Zasip, Bled, Lesce, Radovljica, Lancovo. Lipnica pri Iskri (pribl. ob 19h), Ljubljana.
Cena prevoza je 7,00 €. Prosimo, da število udeležencev sporočite do petka, 23. junija 2017, na tel.
041/228 729 (Mira).
…………………………………………………………………………
Obenem vabimo tudi
NA POHOD V SPOMIN NA KURIRSKO POT MEŽAKLJA–HOM
KI BO V TOREK, 4. JULIJA 2017.
ODHOD OB 14. URI SPRED DOMA KRAJANOV V ZASIPU.
POHOD POTEKA PO GOZDNIH POTEH. OB 17.URI TOVARIŠKO SREČANJE NA HOMU OB GLASBI IN PARTIZANSKEM GOLAŽU.
PREVOZ IZ ZASIPA DO MEŽAKLJE JE ZAGOTOVLJEN.
PRIJAVE ZA PREVOZ NA 041/446 088 ali na 041/228 729 (Mira) DO KONCA JUNIJA.
VABI KO ZB ZA VREDNOTE NOB ZASIP
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
VABILO NA PODLJUBELJ
V soboto, 10. junija 2017 vabljeni na spominsko slovesnost s pričetkom ob 11h na Podljubelj, na prostor nekdanjega nacističnega taborišča.
Avtobus pelje iz Krnice ob 9h, se ustavlja v Zasipu, na Bledu, v Radovljici (ob 9.20) ter v Lipnici (pred Iskro) približno ob 9.40.
Cena prevoza v obe smeri: 7 evrov.
Prijavite se najkasneje 1 dan pred dogodkom - pokličite na 041/228729.
------------------------------------------------------------------------------------------
VABILO V VOJE
Vabimo na spominski pohod po poteh Tomaža Godca in Andreja Gašperina, ki bo 20. 5. 2017. Zborno mesto ob 10h na parkirišču pred zapornico na cesti v Voje. Spominska prireditev se prične ob 11h pri Prtizanskem domu v Vojah.
Vabi Društvo za ohranjanje vrednot NOB Bohinjska Bistrica
Predsednik Ljubo Sušnik
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
VABILO
Vabimo na 3. pohod na mali vrh in v Titovo vas, ki bo v soboto, 27. maja 2017. Polaganje venca bo ob 11h ob spominski plošči. Čas pohoda je od 8. do 13. ure.
Začetek in končni cilj je pri baru Zavrh, kjer nas čaka partizanski golaž ob zvokih harmonike. Pohod bo ob vsakem vremenu.
ZZB za vrednote NOB Žirovnica in Občina Žirovnica
Kontaktna oseba: Ciril Dolar
(ciril.dolar@gmail.com)
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Nekaj slik s skupščine KO ZB NOB Dobrava - Kamna Gorica dne 17. 3. 2017 in s prireditve Dan šole dne 27. 3. 2017, tj. na dan, ko je padel narodni heroj Stane Žagar, po katerem se šola imenuje.
Govor dr. Rudija Rizmana ob dnevu šole Lipnica, 27. marca 2017
............................................................................................................................................................................................................................
VABLJENI
na prireditev ob dnevu OŠ Lipnica, ki je obenem spominska slovesnost ob obletnici smrti narodnega heroja Staneta Žagarja.
Prireditev bo potekala v ponedeljek, 27. marca 2017, ob 17. uri v dvorani OŠ Stane Žagar v Lipnici.
Slavnostni govornik bo dr. Rudi Rizman. Sam dogodek se vedno zaključi z druženjem ob pijači (nealkoholni) in prigrizkih.
Vabi OŠ Lipnica v sodelovanju s KO ZB NOB Dobrava - Kamna Gorica.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
VABILO
V petek, 17. marca 2017, bo ob 18. uri v 1. nadstropju Doma krajanov na
Srednji Dobavi potekal letni občni zbor članov ZB naše krajevne organizacije.
DNEVNI RED:
1. Pozdravni nagovor
2. Počastitev spomina na člane, ki so preminuli v lanskem letu
3. Potrditev prejšnjega zapisnika
4. Izvolitev delovnega predsedstva, zapisnikarja, 2 overovateljev in verifikacijske komisije
5. Poročila: predsednik, tajnik, blagajnik, praporaš, nadzorni odbor in verifikacijska komisija
6. Razprava na podana poročila, potrditev poročil in zaključnega računa
7. Program dela v letu 2017
8. Voščilo vsem ženam in mamam ob njihovem prazniku
9. Zaključek skupščine – družabno srečanje ob pogostitvi in glasbi
Vse članice in člani, vljudno vabljeni!
S tovariškimi pozdravi!
Jože Skalar, predsednik KO ZB NOB, in Mira Hladnik, tajnica
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Poročilo in slike s spominske slovesnosti ob dnevu mrtvih ob grobovih padlih v NOB, dne 20. oktobra 2016, ob 16. uri, na kateri je govoril dr. Božo Repe; poiščite pod KULTURNI IN DRUŽABNI DOGODKI.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
ZA PRAZNIK OBČINE RADOVLJICA,
STE V SOBOTO, 6. AVGUSTA 2016, VABLJENI NA VODIŠKO PLANINO!
PROSLAVA, POSVEČENA NAŠI OBČINI IN 75-LETNICI USTANOVITVE CANKARJEVEGA BATALJONA, BO OB 11. URI PRI PARTIZANSKEM DOMU NA VODIŠKI PLANINI.
ODHOD AVTOBUSA OB 9H SPRED ISKRE LIPNICA, VRNITEV OKROG 14H OZ.PO DOGOVORU.
CENA PREVOZA: 6 EVROV
PRIJAVE DO 3. AVGUSTA NA 041/228 729/ zbnob@siol.net /tel. 04/531 49 06.
VABI ZB ZA VREDNOTE NOB RADOVLJICA
IN KO ZB NOB DOBRAVA – KAMNA GORICA
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
ISKRENE ČESTITKE IN DOBRE ŽELJE NAŠEMU DOLGOLETNEMU IN ZELO AKTIVNEMU ČLANU ALOJZU VIDICU
(roj. 24. junija 2026) OB NJEGOVEM 90. ROJSTNEM DNEVU!
Rodil sem se 24. junija 1926 na Sr. Dobravi pri Čačkovih kot najmlajši od petih bratov in ene sestre. Decembra 1941 so me Nemci 15-letnega fanta izgnali z družino v Nemčijo na prisilno delo. Mama pa je ostala doma. Vrnili smo se maja 1945, a brez očeta. O življenju v izgnanstvu sem v sodelovanju s pisci spominov izdal 2 knjigi pričevanj.
Družino sem z ženo Marico ustvaril na Zg. Dobravi pri Grilu. Rodila sta se nama hčerka Slavica in sin Darko. Življenje mi je teklo med delom na kmetiji in v tovarni. V prostem času sem deloval v gasilskem društvu, v krajevni skupnosti, pri Rdečem križu. Upokojitev sem dočakal v Verigi Lesce.
Sedaj pri Društvu izgnancev vodim krajevni odbor. Moja največja strast je sadjarstvo. Uživam v druženju s prijatelji in sorodniki. Mirne dneve preživljam v Kamniku v družbi prijateljice Anice.
------------------------------------------------------
VABILO
VABIMO VAS NA SPOMINSKO SLOVESNOST OB 71-LETNICI OSVOBODITVE NACISTIČNIH KONCENTRACIJSKIH TABORIŠČ NA PODLJUBELJ, KI BO V SOBOTO, 11. JUNIJA 2016, OB 11. URI
NA PROSTORU PODRUŽNICE NEKDANJEGA TABORIŠČA MAUTHAUSEN NA PODLJUBELJU.
ODHOD AVTOBUSA OB 9H Z RADOVLJIŠKE AVTOBUSNE POSTAJE, SPRED ISKRA LIPNICA ODPELJE PRIBLIŽNO OB 9.15.
PRIJAVITE SE IN VNAPREJ VPLAČATE PREVOZ (7 EUR.) PRI MIRI HLADNIK, 041/228 729.
ORGANIZATOR PRIREDITVE KO ZB NOB TRŽIČ
.....................................................................................................................................
SPOMINSKA SLOVESNOST OB OBLETNICI OSVOBODITVE ZAPORNIKOV IZ BEGUNJSKIH ZAPOROV 4. maja 1945. LETA
V sredo, 4. maja 2016, je ob 16. uri ob grobovih usmrčenih zapornikov v parku ob bolnišnici v Begunjah potekala spominska svečanost, na kateri so prepevali pevci moškega pevskega zbora iz Lesc, povezoval in recitiral je Andrej Kokot. Park se je napolnil z udeleženci z vseh koncev Gorenjske, vmes je bilo tudi 8 članov
KO ZB Dobrava - Kamna Gorica.
Vreme je bilo lepo, spomini na grozodejstva Begunjskih zaporov moreči ...
..............................................................................................................
OBNOVLJENE ČRKE NA SPOMENIKIH PADLIH NA POKOPALIŠČU NA SREDNJI DOBRAVI
V APRILU 2016 NAM JE USPELO OBNOVITI NAPISE NA OSREDNJEM KAMNU TER NA POSAMEZNIH NAGROBNIKIH SPOMENIKA PADLIM NA SR. DOBRAVI.
STROŠEK 550 EVROV BOMO MORALI POKRITI Z DONACIJAMI KRAJEVNIH SP-JEV IN DOO-JEV. HVALA VSEM, KI STE ŽE DONIRALI, TER MILA PROŠNJA TISTIM, NA KATERE ŠE RAČUNAMO.
Jeseni 2016 pa je nekdo (?) še prebarval klase. Hvala za skrivno(stno) delo.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
PRIZNANJE ZA DELO
- za urejanje in skrb za grobove padlih v KO ZB NOB DOBRAVA - KAMNA GORICA
je 30. marca 2016 na skupščini članov ZZB NOB Radovljica prejela naša članica
MARIJA PLOHL.
Micka, iskrene čestitke!
1. VABILO NA SVEČANOST OB DNEVU OŠ STANE ŽAGAR LIPNICA, 24. 3. 2016, OB 17. URI V ŠOLI V LIPNICI
Vabilo
Spoštovane občanke in občani!
Vljudno Vas vabimo, da se nam pridružite
na kulturni prireditvi ob dnevu naše šole
v četrtek, 24. marca 2016, ob 17. uri v mali telovadnici.
Alenka Cuder, prof., ravnateljica
Vabljeni tudi člani KO ZB NOB Dobrava – Kamna Gorica in častni povabljenci, saj se dan šole praznuje okrog obletnice smrti narodnega heroja Staneta Žagarja.
Predsednik KO ZB NOB Dobrava – Kamna Gorica
Jože Skalar
.............
Pred OŠ Stane Žagar lansko leto; od leve Janez Erman, dr. Ljubo Bavcon in Anton Kapus