Net-metering Solarne Elektrarne

Sole Saj in SolarEdge

1.Nakup komponent:

Na osnovi množičnega povpraševanja naših strank smo se odločili da na trgu ponudimo sončne elektrarne za samooskrbo po sistemu KIT-KOMPLET za najnižjo možno distribucijsko ceno.To pomeni, da stranki ponudimo kompletni material za samoizgradnjo sončne elektrarne z vsemi elementi ki jih potrebuje brez urejanja dokumentacije in montaže, saj imamo ogromno strank, ki to same obvladajo in si želijo le material po najugodnejših cenah.Prednost take izgradnje je predvsem v tem,da si za najnižjo mogočo ceno izgradite elektrarno in si celotni strošek investicije povrnete v čim krajši dobi.Skratka zagovarjamo načelo za čim manjši možni vložek pridobiti takojšnji učinek, zmanjševanja vašega računa za energijo.

KOMPONENTE ZA SAMOOSKRBO:

Sole Saj- Net-metering sistemi:

Solarni paneli SL300P-280W 24V Sole EXTREME

1640x992x35mm-polikristal

SOLE Solarni paneli nemškega dobavitelja opreme za solarne sisteme Extreme imajo enostaven in estetski dizajnkar omogoča njihovo integracijo na industrijske in stanovanjske objekte kot tudi na ostale infrastrukturne objekte ki izkoriščajo energijo sonca za pretvorbo v električno energijo.

Fotonapetostni solarni paneli SOLE Extreme imajo visoko unčikotovitost v rasponu celotnega svetlobnega spektra. Posebno dobro unčikotovitost imajo tudi v pogojih slabšega vremena ( npr. oblačno vrijeme).Proizvajalec daje garancijo na solarne panele v trajanju- 10 let za napake v proizvodni in za učinkotovitost solarnega panela 90% ter garancijo 30 let za učinkovitost solarnega panela od minimalno 81%.

Fotonapetostni solarni kolektori (paneli) imajo certifikate mednarodno priznanih labaratorijev (npr. TUV, ZDHY, SGS, BRE global), in certifikate po mednarodnih standardih (ISO, CE, IEC, EN, MCS)

SOLE SAJ Suntrio Plus 2MPPT -mrežni razsmernik

solar-inverter-6kw (1).pdf

SolarEdge- Net-metering sistemi:

Solarni paneli SL300P-280W 24V Sole EXTREME

1640x992x35mm-polikristal

SOLE Solarni paneli nemškega dobavitelja opreme za solarne sisteme Extreme imajo enostaven in estetski dizajnkar omogoča njihovo integracijo na industrijske in stanovanjske objekte kot tudi na ostale infrastrukturne objekte ki izkoriščajo energijo sonca za pretvorbo v električno energijo.

Fotonapetostni solarni paneli SOLE Extreme imajo visoko unčikotovitost v rasponu celotnega svetlobnega spektra. Posebno dobro unčikotovitost imajo tudi v pogojih slabšega vremena ( npr. oblačno vrijeme).Proizvajalec daje garancijo na solarne panele v trajanju- 10 let za napake v proizvodni in za učinkotovitost solarnega panela 90% ter garancijo 30 let za učinkovitost solarnega panela od minimalno 81%.

Fotonapetostni solarni kolektori (paneli) imajo certifikate mednarodno priznanih labaratorijev (npr. TUV, ZDHY, SGS, BRE global), in certifikate po mednarodnih standardih (ISO, CE, IEC, EN, MCS)

se-single-phase-HD-wave-inverter-datasheet.pdf

SolarEdge Inverter-5kw

se-three-phase-indoor-inverter-datasheet.pdf

SolarEdge Invereter-7Kw

se-three-phase-inverter-datasheet11kw.pdf

SolarEdge Inverter-11Kw

se-p-series-add-on-power-optimizer-datasheet.pdf

Optimizatorji moči-SolarEdge

Optimizator moči je DCDC pretvornik, ki je priključen na izhod med solarnim modulom in omrežnim razsmernikom SolarEdge. S pomočjo vgrajenega sledilnika točke največje moči zagotavlja optimalno proizvodnjo električne energije iz vsakega solarnega modula posebej, kar je posebej primerno v primerih delnega senčenjasolarnega generatorja, namestitvi modulov z različnimi orientacijami in nakloni.

Opremljeni so s fukcijo SafeDC, ki samodejno izklopi napetost v solarnih modulih, kadar pride do izklopa elektrarne iz električnega omrežja, ob izklopu DC stikala na razsmerniku, ob termični preobremenitvi ali detekciji obloka. Na izhodu po izklopu ostane le varnostna napetost 1V.


Kaj je Net - metering ?

Samooskrba z električno energijo je regulirana z Uredbo za samooskrbo gospodinjstev, ki velja od januarja 2016 in predstavlja temelj net metering sistema, pri čemer se delovna energija proizvedena v sončni elektrarni in porabljena energija na istem odjemnem mestu obračunata na letni ravni.

S 1. majem 2019 je v veljavo stopila nova oziroma prenovljena Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije, ki prinaša kar nekaj sprememb. V okviru uredbe so določene tri vrste samooskrbe, in sicer:

  • Individualna samooskrba,
  • Samooskrba večstanovanjske stavbe,
  • Samooskrba skupnosti obnovljivih virov energije.

Pri individualni samooskrbi je še najmanj sprememb. Največja razlika je ta, da ni več omejitve na merilnem mestu 11 kW ampak sedaj največjo moč naprave za samooskrbo definira 0,8 kratnik priključne moči odjema.

Največja in najpomembnejša novost predstavlja samooskrba večstanovanjske stavbe in skupnost obnovljivih virov energije, kar do sedaj ni bilo mogoče. Tako lahko vsi ali del stanovalcev v večstanovanjskem objektu, ki želijo biti samooskrbovani z električno energijo, postavijo lastno samooskrbno elektrarno in proizvedeno energijo po dogovorjenem ključu razdelijo med seboj. Primer skupnostne samooskrbe je po strukturi podoben samooskrbi večstanovanjske stavbe. Razlika je v tem, da se lahko v skupnostno samooskrbo vežejo odjemalci električne energije znotraj iste transformatorske postaje, kamor bo priključena predvidena samooskrbna elektrarna. Takšna samooskrbna elektrarna je primerna za podeželja ali strnjena naselja z individualnimi stanovanjskimi objekti in kjer obstaja primerna lokacija za namestitev ustrezne velikosti elektrarne kot so šolski objekti, vaški oziroma gasilski domovi ali večji individualni objekti.

V obeh primerih je lahko lastnik samooskrbne elektrarne tretja oseba. Tako lahko odjemalci, ki nimajo pogojev za postavitev elektrarne na lastnem objektu ( premajhna površina, neprimerna lega, premajhna osončenost,..) koristijo energijo kot najemniki.

Pravica do samooskrbe tako sedaj ni vezana več samo na lastnike, ampak tudi na najemnike.

Uredba_o_samoooskrbi_1.5.2019.pdf

Ali je investicija v sončno energijo donosna?

Za investitorje je sončna elektrarna donosna in varna naložba.

  • Letne stopnje donosa za obdobje 15 let lahko presežejo 15 %.
  • Po 15 letih nam bo elektrarna še vedno delovala s približno 90 % moči, saj je njena življenjska doba 30 let in več.
  • Okoljevarstveni vidik – 1 kWp inštalirane moči zmanjša emisijo CO2 za okrog 800 kg letno.
  • Ekonomičnost za uporabnika
  • Sistem deluje brez izpustov in hrupa
  • Nedvisnost od države

Da se energija pravilno razporeja v omrežje na merilnem mestu, potrebujemo dvosmerni števec/meter ter funkcijo daljinskega odčitvanja.

Postopek priključitve sončne elektrarne na distribucijsko omrežje

Pravilnik o tehničnih zahtevah za samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov energije

-uradni list 08.01.2016

1. Vloga za izdajo Soglasja za priključitev samooskrbe- SZP

Investitor mora poslati distribucijskemu podjetju izpolnjeno Enotno vlogo za pridobitev soglasja za priključitev. Pri tem mora navesti merilno mesto odjema električne energije želi priključiti proizvodni vir kot samooskrbo.

Priloge:

  • IDZ elektrarne (ali enopolna shema od priključnega mesta na DO do točke vključitve samooskrbe na interno omrežje; zaščita na ločilnem mestu; vrsta, število in moč razsmernikov in panelov).
  • pooblastilo lastnika objekta / parcele, kjer bo elektrarna nameščena, v kolikor vlagatelj ni ista oseba kot je lastnik objekta / parcele

Izdaja SZP

Sistemski operater distribucijskega omrežja (SODO) izda soglasje za priključitev, če so za to dane elektroenergetske in tehnične možnosti (SPDO, SONDO). Predpiše tehnične pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da bo mogoča priključitev proizvodnega vira kot samooskrba objekta.

Obstoječa proizvodna naprava, ki je vključena v sistem podpor po 372. členu EZ-1, se sme priključiti po principu samooskrbe, če izstopi iz sistema podpor ter sama naprava izpolnjuje določila Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz OVE (Ur.l.RS št. 97/2015) in Pravilnika o tehničnih zahtevah naprav za samooskrbo z EE iz OVE (Ur.l.RS 1/2015),(Elektro Ljubljana, najdeno 20. decembra na spletnem naslovu: http://www.elektro-ljubljana.si/1/Prikljucevanje/Postopek-prikljucitve-samooskrbe-NET-metering.aspx).

Za vlogo zaprosite pri vašem distribucijskem omrežnem operaterju.

2. Vloga za sklenitev Pogodbe o priključitvi (PoP)

Preden se izvede priključitev sončne elektrarne na omrežje, je potrebno skleniti Pogodbo o priključitvi, s katero se določajo medsebojna razmerja, povezana s priključitvijo elektrarne na distribucijsko omrežje, finančni stroški, povezani s priključitvijo na omrežje in druga medsebojna razmerja, ki zadevajo priključek in priključitev.

3. Nadzor nad izdelavo priključka

Investitor mora najmanj 8 dni pred pričetkom del, pisno ali ustno sporočiti na Službo za distribucijsko operativo, na posameznem nadzorništvu.

4. Vloga za izdajo Pogodbe o samooskrbi

Sklenete jo z izbranim dobaviteljem električne energije.

5. Sklenitev Pogodbe o uporabi sistema (EZ-1, Ur.l.RS št. 17/14,36. člen)

Sledi sklenitev pogodbe o uporabi sistema.

Energetski zakon

-uradni list 04.01.2014

6. Prevzem in priklop merilnega mesta

Pred prevzemom in priklopom MM samooskrbe mora proizvajalec ali investitor predložiti dokumente v pristojno nadzorništvo z naslednjimi dokumenti

  • Veljavno SZP in veljavno PoP (obojestransko podpisana in plačani stroški);
  • Izjavo, da je inštalacija objekta pripravljena za priklop naprave za samooskrbo in da je naprava za samooskrbo skladna z Uredbo o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije in Pravilnikom o tehničnih zahtevah naprav za samooskrbo z električno energijo iz OVE (izjava v prilogi)
  • Veljavno gradbeno dovoljenje (za novogradnjo),
  • Potrdilo Agencije za energijo za obstoječo delujočo napravo za samooskrbo, da ni vključena v podporno shemo po 372. členu EZ-1,
  • Izjavo proizvajalca proizvodne naprave za samooskrbo, da so zaščite v proizvodni napravi nastavljene skladno s standardom SIST EN 50438,
  • Navodila za uporabo naprave za samooskrbo v slovenskem jeziku,
  • Pogodbo o samooskrbi za obstoječe (ali novo) merilno mesto sklenjeno z dobaviteljem,
  • Vlogo za priključitev in uporabo sistema (v primeru prve priključitve merilnega mesta za odjem predložiti vse navedene priloge)

V pristojnem nadzorništvu se opravi še vpis o izvedenem nadzoru priključka, podpisana s strani odgovorne osebe za izvedbo nadzora nad izgradnjo priključka in lastnika SZP.

Pogosta vprašanja o sončni elektrarni

RAZLIKA MED POLI IN MONOKRISTALNIMI MODULI

Razlika med obema moduloma je v strukturi celice. Monokristalni ima usmerjeno strukturo silicijevih kristalov, polikristalni pa ne. Ravno zaradi tega ima monokristalni modul večji izkoristek celice, se pravi manj površine potrebuje za enako moč, kakor polikristalni. Izplen pri enaki moči je praktično enak ne glede ali gre za monokristal ali polikristal!! Predvsem v zadnjem času pa se montira vse več polikristalnih modulov predvsem iz dejstva. ker so svetlejše podlage in se posledično manj pregrevajo od monokristalnih.Večja temperatura modulov pa pomeni posledično manjši izkoristek!!

SEVANJE MODULOV

Paneli oziroma moduli ne sevajo, saj govorimo pri sončni elektrarni o enosmernih veličinah, kjer ni sevanja.

ŠTEVEC

Tip števca se definira v soglasju za priključitev. V primeru, da že imate digitalen števec, ni nujno, da je ustrezen, saj mora omogočati dvosmerno merjenje.

ELEKTRIČNI PRIKLJUČEK

Glede priključka ni posebnih zahtev. Praktično ima vsaka nova stanovanjska hiša tri fazni priključek in glavne varovalke 3x20A oz. 3x25A, kar je povsem ustrezno za izvedbo sončne elektrarne po sistemu samooskrbe.

STROŠKI NA POLOŽNICI

Mesečni strošek, ki ga plačujete ponudniku električne energije je strošek obračunske moči in prispevek OVE + SPTE. Ti dve postavki morate plačati tudi, če na merilnem mestu nimate porabe električne energije. V primeru, da imate tarifne varovalke velikosti 3x20A (povprečno gospodinjstvo v Sloveniji) je mesečni strošek na položnici 16 EUR, pri 3 x 25A pa 20 EUR.

Ali je za sončne elektrarne mogoče pridobiti subvencijo?

Da. Višina subvencije oz. nepovratne finančne spodbude Eko sklada znaša do 20 % priznanih stroškov naložbe (vključeni so stroški nakupa in montaže naprave ter pripadajočih električnih inštalacij in opreme), vendar ne več kot 180 EUR za 1 kVA inštalirane nazivne električne moči naprave za samooskrbo z električno energijo. Vse informacije o javnem pozivu 49SUB-SOOB17 in pogoji za pridobitev nepovratne finančne spodbude so vam na voljo tukaj.

Kaj je samooskrba s sončno energijo in komu je namenjena?

Samooskrba s sončno energijo je proizvajanje lastne električne energije z mikro sončno elektrarno, ki je priključena na notranjo nizkonapetostno električno inštalacijo stavbe in s katero pokrivamo lastno porabo električne energije. Namenjena je gospodinjskim in malim poslovnim odjemalcem, največja navidezna moč, ki je lahko oddana v omrežje prek merilnega mesta, na katerega notranjo inštalacijo stavbe je priključena naprava za samooskrbo, je 11 kVA. Podrobneje samooskrbo določa Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije in Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije.

Kako deluje sistem samooskrbe s sončno energijo?

Sistem samooskrbe deluje po sistemu neto meritev. Gospodinjstvo postavi elektrarno, ki je namenjena pokrivanju lastnih potreb, viški in manjki pa se uravnavajo prek omrežja, ki deluje

kot neke vrste shranjevalnik energije, tako da ni motenj pri oskrbi z energijo. Ko domača sončna elektrarna proizvaja več energije, kot se je porabi (v obdobjih visoke osončenosti), viške oddaja v

omrežje in obratno: ko sončna elektrarna ne proizvaja dovolj energije (v obdobjih nizke osončenosti), pa prejmete električno energijo iz omrežja. Pri tem se pri obračunu električne energije upošteva tista količina električne energije (kWh), ki predstavlja razliko med prevzeto in oddano delovno električno energijo (kWh), odčitano na istem merilnem mestu ob zaključku obračunskega obdobja, kar je konec koledarskega leta. Zato je načrtovanje velikosti elektrarne, ki bo čim bolj natančno ustrezala vašim potrebam po energiji ključno.

Katera vrsta odjema je potrebna za postavitev mikro sončne elektrarne?

Skladno z Uredbo o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije in spremembami ter dopolnitvami te uredbe lahko mikro sončno elektrarno za samooskrbo največje 11 kVA navidezne moči, ki je lahko oddana v omrežje preko merilnega mesta, na katerega notranjo inštalacijo stavbe je priključena naprava za samooskrbo, zgradijo gospodinjski in mali poslovni odjemalci.

Ali moram imeti v primeru montaže sončne elektrarne za samooskrbo s sončno energijo registrirano dejavnost za prodajo električne energije?

Ne. Za montažo sončne elektrarne za samooskrbo s sončno energijo se lahko odločijo fizične in pravne osebe, ki izpolnjujejo pogoje Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije in spremembami ter dopolnitvami te uredbe. S proizvedeno energijo odjemalec pokriva lastno porabo električne energije, morebitna presežna količina proizvedene električne energije pa se neodplačno prenese v last dobavitelja.

Kaj so glavne prednosti mikro sončne elektrarne?

Z lastno sončno elektrarno postanete energetsko samooskrbni in s tem neodvisni od nihanj cen energije na trgu, saj si zagotovite lastno proizvodnjo električne energije za svoje potrebe. Investicija v lastno sončno elektrarno se tudi finančno izplača, saj so po izvedeni investiciji stroški za elektriko nižji za do 75 %. Poleg tega s proizvodnjo čiste energije iz sonca pomembno pripomorete k ohranjanje našega okolja.

Kakšna je pričakovana življenjska doba sončne elektrarne?

Z razvojem fotovoltaične tehnologije so sončne elektrarne postale kvalitetnejše in zanesljivejše. Pričakovana življenjska doba vaše sončne elektrarne SOLE je 30 let. Z njo torej zagotovite trajnostni vir svoje električne energije vam in vašim otrokom.

Koliko energije bo proizvedla sončna elektrarna in ali je bo dovolj za moje potrebe?

Ob primerni usmeritvi fotonapetostnih modulov 1 kW nazivne moči elektrarne v Sloveniji v povprečju letno proizvede 1.100 kWh električne energije. Sončna elektrarna bo večino električne energije proizvedla v mesecih med aprilom in septembrom. V tem obdobju se bodo zaradi manjše porabe in večje proizvodnje ustvarili tudi viški električne energije, potrebni za pokritje razlike med večjo porabo in manjšo proizvodnjo v zimskih mesecih. Tako ste tudi v primeru slabega vremena lahko popolnoma brez skrbi, ker boste potrebno električno energijo prejeli iz omrežja.

Kako mora biti usmerjena hiša za namestitev sončne elektrarne?

Sončna elektrarna deluje najbolj optimalno, če se fotonapetostne module montira na del strehe, ki je usmerjen proti jugu, jugovzhodu in jugozahodu. Namestitev modulov na del strehe usmerjen proti vzhodu ali zahodu nam zaradi slabše osončenosti za nekaj mesecev poveča odplačilno dobo investicije, medtem ko namestitev na severni del strehe zaradi slabše osončenosti odsvetujemo. Ko ugotovimo, kateri del strehe je glede na okoliščine najprimernejši se moramo prepričati, da je na njem dovolj prostora za namestitev fotonapetostnih modulov.

Katera vrsta strešne kritine in kakšne vrste strehe so primerne za montažo sončne elektrarne?

Fotonapetostne panele je mogoče montirati na vse vrste kritin (opečne strešnike, pločevino, tegolo, korce, bitumenske folije...), različne vrste strehe (dvokapnica, enokapnica, ravna streha,...) in ostrešij (leseno, jekleno, betonsko...).

Kakšno površino strehe potrebujemo za montažo sončne elektrarne?

Površina, ki jo zavzamejo fotonapetostni paneli na strehi objekta je odvisna od pretekle oz. predvidene letne porabe električne energije (kWh).

Priporočena površina strehe namenjene elektrarni je od 21 m2 dalje za gospodinjstva z najnižjo letno porabo električne energije. Površina za mikro sončno elektrarno z 11 kW inštalirano močjo pa znese približno 77 m2.

Ali je pred izgradnjo sončne elektrarne potrebno zamenjati strešno kritino in/ali obnoviti ostrešje?

Ne. Zamenjava strešne kritine in/ali obnovitev ostrešja ni pogoj za izgradnjo sončne elektrarne, je pa sanacija vsekakor smotrna v primerih starejše kritine in/ali ostrešja, saj je montaža sončne elektrarne na streho dolgoročna investicija.

Komu se izplača imeti sončno elektrarno za samooskrbo?

Sončno elektrarno se izplača imeti vsakomur, ki ima lastno hišo ali gospodarski objekt in streha izpolnjuje tehnične pogoje, še posebej pa v primeru velike porabe električne energije in posledično visokih računih za elektriko, saj se stroški za elektriko po izvedeni investiciji bistveno znižajo - do 75 %.

Ali je za sončne elektrarne mogoče pridobiti subvencijo?

Da. Višina subvencije oz. nepovratne finančne spodbude Eko sklada znaša do 20 % priznanih stroškov naložbe (vključeni so stroški nakupa in montaže naprave ter pripadajočih električnih inštalacij in opreme), vendar ne več kot 180 EUR za 1 kVA inštalirane nazivne električne moči naprave za samooskrbo z električno energijo. Vse informacije o javnem pozivu 49SUB-SOOB17 in pogoji za pridobitev nepovratne finančne spodbude so vam na voljo tukaj.

Kakšni so mesečni stroški oskrbe z električno energijo po izgradnji mikro sončne elektrarne za samooskrbo?

Mesečni stroški bodo do 75 % nižji, saj boste z mesečnim računom plačevali le še strošek obračunske moči in prispevek OVE + SPTE. Ti dve postavki sta vezani na priključno moč vašega priključka in ne na porabo, zato ju morate plačati tudi v primeru, da na merilnem mestu ni porabe električne energije. Postavke, povezane s količino električne energije (kWh) pa boste doplačali samo za število kilovatnih ur (kWh), ki bodo predstavljale razliko med prevzeto in oddano delovno električno energijo (kWh) ob zaključku koledarskega leta.

Ali bodo stroški za ogrevanje nižji po izgradnji sončne elektrarne?

Da, če uporabljate ogrevalne naprave, ki kot primarni vir uporabljajo električno energijo (toplotne črpalke, radiatorji, infrardeči paneli, električno talno ogrevanje, električne peči za centralno ogrevanje) bodo vaši stroški za ogrevanje po izgradnji domače sončne elektrarne bistveno nižji.

Kam se običajno montira fotonapetostne module sončne elektrarne?

Montaža fotonapetostnih modulov se praviloma izvede na streho objekta, v katerem je nameščen števec porabe električne energije. Če boste elektrarno postavili na stanovanjski objekt, ki je namenjen za trajno bivanje in če uporabna površina tega objekta ne presega 250 m2 v primeru enostanovanjske stavbe ali 120 m2 v večstanovanjski stavbi, ste upravičeni do znižane 9,5 % stopnje DDV.

Montaža se lahko izvede tudi na streho pomožnih oz. gospodarskih objektov (garaža, nadstrešek, kozolec, delavnica...), vendar je v tem primeru, zaradi 22 % stopnje DDV investicija dražja.

Na kakšen način čistimo solarne panele?

Čiščenje panelov priporočamo enkrat na 3 leta. Če je vaša domača elektrarna blizu makadamske ceste, žage, kamnoloma ali drugih virov povečanih količin prahu, priporočamo pogostejše čiščenje oz. čiščenje po potrebi. Panele čistite z demineralizirano ali destilirano vodo, brez uporabe čistil in žičnatih čistilih krpic, ki bi lahko poškodovale steklo na panelih.

Kakšen je postopek gašenja objekta s sončno elektrarno v primeru požara?

V primeru požara je postopek gašenja objekta, na katerem je nameščena sončna elektrarna za samooskrbo, enak kot pri ostalih objektih. Fotonapetostne module se lahko, po predhodnem izklopu elektrarne, gasi z vodo.

Kako se pri samooskrbi izvede obračun med porabljeno in proizvedeno električno energijo?

Sistem samooskrbe s sočno energijo v skladu z Uredbo o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije in spremembami ter dopolnitvami te uredbe deluje po sistemu neto meritev. Električna energija proizvedena z mikro sončno elektrarno je namenjena pokrivanju lastnih potreb po električni energiji, viški in manjki pa se uravnavajo prek omrežja, ki deluje kot neke vrste shranjevalnik energije. Ko sončna elektrarna proizvaja več energije, kot se je porabi (v obdobjih visoke osončenosti), viške oddaja v omrežje in obratno: ko sončna elektrarna ne proizvaja dovolj energije (v obdobjih nizke osončenosti), prejmemo električno energijo iz omrežja. Pri obračunu električne energije in omrežnine se upošteva tista količina električne energije (kWh), ki predstavlja razliko med prevzeto in oddano delovno električno energijo (kWh), odčitano na istem merilnem mestu ob zaključku obračunskega obdobja, kar je praviloma konec koledarskega leta.

Kaj se zgodi s presežno količino električne energije, ki jo proizvede mikro sončna elektrarna za samooskrbo?

Ker gre za samooskrbo, viška proizvedene količine delovne električne energije (kWh) ne morete prodati, temveč se neodplačno prenese v last dobavitelja. Zato je zelo pomembno pravilno dimenzioniranje velikosti sončne elektrarne, ki naj bi čim bolj natančno ustrezala letni porabi električne energije v gospodinjstvu. Najbolj priporočljivo je postaviti sončno elektrarno s planirano proizvodnjo energije, ki je enaka predvideni porabi gospodinjstva.

Ali je električno energijo proizvedeno z mikro sončno elektrarno za samooskrbo mogoče prodajati?

Ne. Ker je bistvo samooskrbe proizvodnja električne energije za pokrivanje lastnih potreb, proizvedene električne energije oz. viška proizvedene električne energije ni mogoče prodajati.