Svetovni dan meteorologije 23. marec 2026

DRAGO GROSELJ: Agencija Republike Slovenije za okolje upravlja obsežno mrežo meteoroloških, hidroloških merilnih postaj ter merilnih postaj za kakovost zraka. V zadnjih desetletjih so merilne postaje vse bolj dopolnjevale s sodobno merilno infrastrukturo, ki omogoča stalno, samodejno in zelo pogosto zbiranje podatkov iz različnih delov države.

Mreža samodejnih postaj danes predstavlja temelj sodobnega meteorološkega in hidrološkega opazovanja. Omogoča natančnejši vpogled v prostorske razlike vremenskih pojavov, hitrejše zaznavanje nevarnih vremenskih dogodkov ter kakovostnejše podatke.

Hkrati pa takšna mreža zahteva premišljeno načrtovanje, ustrezno postavitev merilnih mest ter stalno vzdrževanje in zagotavljanje kakovosti meritev.

V predavanju je predstavljena zasnova in obseg mreže samodejnih meteoroloških, hidroloških postaj ter postaj za kakovost zraka v Sloveniji, njihova nadgradnja v zadnjih letih ter projekti, ki so izboljšali spremljanje okolja. 

LUKA RAVNIK: Poznavanje stanja ozračja je izrednega pomena za spremljanje in kakovostno napovedovanje vremenskih procesov ter podporo povezanim področjem (npr. kakovost zraka, letalstvo, energetika, promet, itd). Stanje ozračja spremljamo z množico različnih merilnih metod in inštrumentov, ki zajemajo fizikalne in kemijske spremenljivke ozračja v načinu »in-situ« ter na daljavo. Merilne metode vključujejo inštrumente, ki delujejo na principu mikrovalov, optike in zvoka.

Pridobivanje informacij o stanju v ozračju na daljavo zahteva uporabo kompleksnih inštrumentov in naprednih metod zaznave.

Daljinske meritve ozračja lahko izvajamo s pomočjo satelitov ali z uporabo inštrumentov na površju planeta. Različne merilne metode in inštrumenti za daljinsko zaznavo ozračja s tal so pomemben del operativnih procesov meteoroloških služb in okoljskih agencij.

Vremenski radarji omogočajo meritve padavinskih oblakov in spremljanje njihovega razvoja. Vertikalni »profilerji« omogočajo spremljanje vertikalnih profilov vetra, temperature, aerosolov, oblačne vode in vodne pare. 

Vremenski radarji so uveljavljeni inštrumenti, ki že vrsto desetletij ponujajo kakovostne meritve padavinskih delcev in vpogled v notranjost oblačnih sistemov, še posebej neviht. Časovno osveževanje je 5 min.

Na področju profilerjev poteka intenziven razvoj. Na mednarodnem nivoju se usklajujejo in razvijajo merilni standardi, kalibracijski postopki, formati podatkov, napredni procesni algoritmi. V zadnjih letih se je odvilo oz. je v teku mnogo aplikativnih projektov (v okviru napovedovanja vremena, urbane meteorologije, vročinskih valov, spremljanja kakovosti zraka, podpora letalskemu prometu, …). V sklopu nacionalnih in mednarodnih programov delujejo mreže daljinskih merilnikov ozračja s tal, ki ponujajo tudi vizualizacije vertikalnih profilov merjenih spremenljivk v realnem času. Inštrumenti omogočajo meritve s časovnim osveževanjem okoli 10 min.

Na Agenciji RS za okolje je vzpostavljena mreža daljinskih merilnikov ozračja s tal, ki zajema:

• 2 vremenska radarja za spremljanje oblačnih sistemov ter padavinskih in nevihtnih procesov

• Vertikalni profilerji:

• Optični profilerji – lidarji za meritev strukture spodnjih plasti ozračja

• Vetrovni optični inštrument – lidar za meritve profilov vetra v spodnjih plasteh ozračja

• 2 inštrumenta sodar-rass za spremljanje profilov vetra in temperature v spodnjih plasteh ozračja

Dodatno izvajamo tudi radiosondažne meritve, ki zagotavljajo zelo kakovosten vertikalni profil temperature, vlage in vetra v ozračju. Radiosondažne meritve izvajamo 2/dan, ob 00 in 12 UTC.

Razvoj aplikacij in naprednih merilnih metod je aktiven tako na področju vremenskih radarjev kot vertikalnih profilerjev.

Uporaba meritev in grafičnih produktov z omenjenih inštrumentov s strani uporabnikov kaže na veliko dodano vrednost, ki se bo v prihodnosti še večala.

Primeri uporabe na ARSO:

• Podpora operativnim prognostičnim službam

• Podpora operativnim strokovnim službam za kakovost zraka

• Podpora numeričnemu napovedovanju vremena

• Podpora letalstvu

• Informiranje javnosti

• …

Uveljavljene metode in inštrumenti, kot so vremenski radarji in radiosondaža, so se pokazale kot stabilen in kakovosten vir podatkov o stanju v ozračju.

Razvoj inštrumentov, metod in naprednih produktov je še vedno aktualen. Operativne meritve ozračja z vertikalnimi profilerji s tal so področje, ki se intenzivno razvija in je v uporabniškem sektorju meteoroloških služb in okoljskih agencij razmeroma novo.

Razvoj inštrumentov daljinske zaznave ozračja s tal, merilnih metod in naprednih algoritmov bo pomemben podporni steber za nadaljnji razvoj napovedovanja vremena in še boljšo podporo uporabniškim sektorjem kot so: kakovost zraka, urbana meteorologija, kratkoročno napovedovanje vremena, letalski promet, energetika, itd. 

Na ARSO se trudimo slediti trendom glavnih meteoroloških služb v Evropi, kot so nemška, nizozemska, švicarska, francoska, norveška, finska in druge.

Vključeni smo v mednarodne programe in delovne skupine, in s tem skrbimo, da smo na tekočem z zadnjimi trendi in dognanji na področju inštrumentov in merilnih metod za daljinski zaznavo ozračja s tal. 

MATEJA IRŠIČ ŽIBERT: Slovenija je polnopravna članica Evropske organizacije za uporabo meteoroloških satelitov EUMETSAT. Satelitski podatki EUMETSAT so pomembni tako za strokovne službe znotraj ARSO kot so meteorološka prognoza, hidrološka prognoza, letalska meteorologija, agrometeorologija, kontrola podatkov, kot tudi za splošno javnost za spremljanje trenutne oblačnosti, še posebno ob prehodih front in ob močnih nevihtah.

Na Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO) že dolga leta uporabljamo satelitske podatke meteoroloških satelitov v realnem času. 

Od 12. junija 2025 je operativen novi satelit Meteosat tretje generacije (MTG), ki prinaša pomembne izboljšave: natančnejše spremljanje oblačnosti, hitrejša opozorila ob ekstremnih vremenskih dogodkih, boljše zaznavanje megle, spremljanje gibanja zračnih mas ter opazovanje aerosolov in vulkanskega prahu. Prvič lahko iz vesolja spremljamo tudi razelektritve vsakih 10–30 sekund, kar je izjemno pomembno za spremljanje in opozarjanje na nevihte. Na ARSO smo se na prihod MTG temeljito pripravili. Sistem smo začeli nadgrajevati v okviru večletnega projekta Nadgradnja sistema za opozarjanje in osveščanje na vremensko pogojene izredne razmere ter prilagajanje nanje v spremenjenem podnebju (SOVIR).  Od marca 2025 sprejemamo in obdelujemo podatke nove generacije Meteosat (MTG). Za visoko zanesljivost sprejema in obdelave satelitske podatke pridobivamo iz treh neodvisnih virov: preko lastne satelitske antene, prek omrežja EumetCast Terrestrial v sodelovanju z ARNES in GEANT, ter preko oblačne platforme European Weather Cloud. ARSO je tudi članica konzorcija EUMETSAT za pripravo satelitskih produktov za analizo površja (Satellite Application Facility on Land Surface Analysis – LSA SAF). 

MATEJA NADBATH: Agencija RS za okolje (ARSO) je naslednica Hidrometeorološkega zavoda in vseh ustanov, ki so v preteklosti zbirale podatke o vremenu na ozemlju Slovenije. Sistematično in organizirano so meteorološka opazovanja stekla sredi 19. stoletja, ko sta v Sloveniji delovali dve meteorološki postaji, največ jih je bilo na začetku 80-ih let 20. stoletja, 350, danes pa opazovanja opravljamo na 160 klasičnih in 110 samodejnih postajah.

Vsa dosedanja meteorološka opazovanja so pripomogla k razvoju meteorologije, so nenadomestljiv vir podatkov o vremenu v preteklosti in kulturna dediščina naroda. Obilica meteoroloških podatkov nam omogoča spremljati in razumeti podnebje ter so nam v pomoč pri osveščanju in prilagajanju na spremenjeno podnebje.

Meteorološka poročila iz obdobja 1850–2023 in del podatkov bomo digitizirali v okviru projekta Nadgradnja sistema za opozarjanje in osveščanje na vremensko pogojene izredne razmere ter prilagajanje nanje v spremenjenem podnebju (SOVIR), financiran je iz sredstev Podnebnega sklada, in poteka od aprila 2025 do konca 2026. V postopku digitizacije arhivskih poročil sledimo zakonskim zahtevam s tega področja in Smernicam za reševanje zgodovinskih meteoroloških podatkov Svetovne meteorološke organizacije. 

ANDREJ GOLOB: Napovedovanje in opozarjanje pred nevarnimi hidrološkimi razmerami je ena izmed temeljnih nalog ARSO. Izvaja se v okviru operativne prognostične službe, ki neprestano spremlja razmere ter izvaja naloge obveščanja in opozarjanja. S tem ima ARSO ključno vlogo pri zgodnjem povečanju pripravljenosti in posledično zmanjšanju vpliva tovrstnih dogodkov na družbo.

Zanesljive napovedi, meritve in druge podatke zagotavljamo splošni javnosti, službam zaščite in reševanja ter drugim strokovnim službam. Za zagotavljanje informacij, ki so pravočasne, razumljive in služijo kot osnova za nadaljnje ukrepanje, izvajamo posredovanje preko različnih komunikacijskih kanalov. Omogočamo tudi stalno spremljanje meritev iz goste mreže merilnih postaj ter iz različnih metod daljinskega zaznavanja.

Obstoječe procese dostopa do informacij ARSO smo v letu 2025 nadgradili s posameznimi prilagojenimi rešitvami. Poveljniki in namestnikom občinskih oziroma mestnih štabov Civilne zaščite smo omogočili dostop do lastno razvite aplikacije HFSvis, ki omogoča spremljanje merjenih in napovedanih padavin in pretokov na enem mestu. V sklopu programa evropskega teritorialnega sodelovanja (Interreg) pa smo v projektih LOCALIENCE in X-RISK CC uvedli pilotne postopkovne in komunikacijske rešitve, ki so prilagojene potrebam lokalnih uporabnikov. 

MATEJA POJE: V poletnem času skok v hladno vodo predstavlja prijetno ohladitev. A kopanje prinaša poleg veselje tudi tveganja. Nevarnost za zdravje predstavljajo predvsem možnosti za poškodbe in utopitve ter okužbe s povzročitelji nalezljivih bolezni, v kolikor so le-ti prisotni v kopalni vodi ali obvodnih površinah. 

Na slovenskih rekah, jezerih in morju je kopanju namenjeno 49 odsekov. Na njih se v času kopalne sezone redno spremlja kakovost vode. Kopalne vode in vzorčna mesta so na pregleden način (tudi s fotografijami) predstavljene v posebni aplikaciji – Karti kopalnih voda.

Na njej objavljamo tudi sprotne podatke o temperaturi vode z najbližje avtomatske hidrološke postaje, podatke o mikrobiološki kakovosti vode in morebitna opozorila/priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter vrednotenje stanja kopalnih voda pa enotni metodologiji v državah Evropske unije.

Karta je dostopna na spletni strani Agencije za okolje in preko mobilnih telefonov z uporabo QR kode na informacijskih tablah na samih kopalnih vodah. Poleg spremljanja stanja omogoča kopalcem tudi posredovanje informacij Agenciji o morebitnih težavah na kopališčih. Te informacije so posebej dobrodošle v obdobju, ko vzorčevalne ekipe niso na terenu. 

Kakovost vode v naših kopalnih voda je v primerjavi z državami Evrope zelo dobra – kakovost rek in jezer Slovenijo uvršča med državami v zlato sredino, po kakovosti morja pa v sam vrh. Da je kakovost vode v naših naravnih kopališčih dobra ter da so zgledno urejena, priča dejstvo, da na številnih od njih vihra Modra zastava.