2024 Bukarešta

V četrtek, 23. januarja 2025 smo se pozno popoldan srečali še zadnjič v taki in popolni zasedbi: vsi člani in članica ekipe, starši, kak brat in sestra, ter čez palec, polovica mentoric in mentorjev, v predavalnici B5 na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete UL. Od olimpijade je že minilo nekaj časa, od nje smo spočiti, a še vedno polni vtisov. Srečanje s starši smo prvič organizirali po olimpijadi leta 2021, ki je potekala na daljavo. Takrat smo ob tej priložnosti tekmovalcem razdelili medalje, ki so jih osvojili in so pripotovale v Slovenijo z edino članico ekipe, ki se je olimpijade IJSO 2021 udeležila v živo v Dubaju. Ker je srečanje tako lepo uspelo, je postalo tradicionalno, čeprav odličij ne delimo več v Ljubljani.

Na IJSO 2024 je sodelovalo 51 držav s celega sveta, med njimi tudi 22 evropskih: poleg Slovenije še Armenija, Azerbajdžan, Bolgarija, Ciper, Estonija, Gruzija, Hrvaška, Latvija, Litva, Madžarska, Makedonija, Moldavija, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Rusija (kot neodvisna ekipa), Slovaška, Srbija, Španija in Ukrajina.

Zlata odličja so osvojili 3 ruski tekmovalci (kot člani neodvisne ekipe), 2 slovenska, 2 romunska (Romunija je sodelovala z 12 tekmovalci), 1 srbski in 1 ukrajinski tekmovalec. Ostala zlata odličja so odnesli domov tekmovalke in tekmovalci iz Indije (6, tudi ekipni zmagovalci IJSO 2024), Tajvana (6), Južne Koreje (5), Avstralije (2), Hong Konga (2) in Tajske (1).

Člani neodvisne ruske ekipe so sicer osvojili 3 zlata odličja, a poleg 2 srebrnih tudi eno bronasto. Lahko rečemo, da so v povprečju dosegli enak uspeh kot Slovenija z 2 zlatima in 4 srebrnimi odličji. Slovenska ekipa je zato najuspešnejša evropska ekipa na IJSO 2024, ki se lahko ob bok postavi najuspešnejšim azijskim ekipam, na kar smo izjemno ponosni. 

V sredo, 11. decembra 2024, se je z zaključno slovesnostjo, ki je potekala v Auli Magni na Politehnica Universitatii v Bukarešti, končala 21. IJSO. Če se sliši še tako neverjetno, je res: presegli smo lanski (tudi vrhunski) dosežek in na olimpijadi osvojili 2 zlati in 4 srebrna odličja.

Na olimpijadi je s tekmovalci sodelovalo 51 držav, še ena država je olimpijadi prisostvovala kot opazovalka (Irska). Tekmovali so 303 tekmovalci in tekmovalke. Na zaključni slovesnosti so razglasili rezultate in najuspešnejšim podelili odličja in posebne nagrade. Okoli 96 (nismo povsem prepričani, da je to točna številka, a odstopanje, če je, ni znatno) tekmovalcev je prejelo bronasta odličja, 61 srebrna, 31 tekmovalcev pa si je priborilo zlata odličja.

Med prejemniki zlatih odličij sta dva slovenska tekmovalca, Niko Habinc in Andraž Čadež. Niko je dosegel vrhunsko 4. mesto v absolutni razvrstitvi in bil med tekmovalci iz Evrope drugi najboljši, Andraž pa med Evropejci četrti. Slovenija je poleg Romunije (ki je imela kot gostiteljica olimpijade pravico do udeležbe z 12 tekmovalci) tudi edina evropska država (izmed 21 sodelujočih; kamor ne prištevamo neodvisne delegacije iz Rusije), ki je na 21. IJSO osvojila 2 zlati odličji. Poleg dveh slovenskih so zlata odličja, ki ostanejo v Evropi, prejeli še dva tekmovalca iz Romunije ter po en tekmovalec iz Srbije in Ukrajine.

Tian Kobal, David Osojnik, Matic Zimic in Lucija Kutin so si vsi prislužili srebrna odličja. S tem so pripomogli k skupnemu dosežku Slovenije, ki je bila na 21. IJSO daleč najuspešnejša evropska država (ko dosežek Romunije povprečimo na eno ekipo).

Ekipo smo vodili mentorji Barbara Rovšek, Margareta Obrovnik Hlačar in Domen Vaupotič.

Priprave na olimpijado sta podprla podjetje Rodij in Kemijski Inštitut.

Kot vsakič je tudi tokrat tekmovanje razdeljeno na 3 dele: 5. decembra so tekmovalci 3 ure reševali teoretične naravoslovne naloge v obliki kompleta 3 krat 10 nalog izbirnega tipa (takoimenovanih multiple-choice questions, MCQ), kjer so enakopravno zastopane in vrednotene naloge iz fizike, kemije in biologije. Dva dni kasneje, 7. decembra, so se 3 ure potili nad teoretičnimi nalogami odprtega tipa, prav tako razdeljenimi na 3 sklope, pripadajoče posameznim naravoslovnim vedam. Oba teoretična testa rešujejo tekmovalci kot posamezniki. Danes, 9. decembra, je na sporedu eksperimentalni del tekmovanja, kjer združujejo moči pri ekipnem izvajanju poskusov (naj ponovimo, iz vseh 3 naravoslovnih ved). Ker časa ni na pretek (ampak za vse skupaj samo .... 3 ure 😄), se poskusov na začetku lotijo posamično; vsak član 3-članske ekipe se posveti svojemu poskusu. Ker praviloma ni z vsemi poskusi enako dela, si proti koncu priskočijo na pomoč.

Vse naloge smo objavili tudi na teh spletni straneh v ustreznih mapah, povezave do njih pa poiščite v meniju.

V Bukarešti se je 2. decembra z otvoritveno slovesnostjo, ki je potekala v palači romunskega parlamenta, začela 21. Mednarodna mladinska naravoslovna olimpijada.

Na olimpijadi sodeluje 51(+1) držav s celega sveta, večina od njih s celotnimi ekipami, ki jih sestavljajo 3 vodje ekipe ter 6 tekmovalk in tekmovalcev. Za Slovenijo tekmujejo Andraž Čadež, Niko Habinc, Lucija Kutin in Matic Zimic (vsi od septembra vpisani v 1. letnik Gimnazije Bežigrad), Tian Kobal (dijak 1. letnika Gimnazije Nova Gorica) in David Osojnik (dijak 1. letnika Gimnazije Želimlje). Vodje ekipe smo Barbara Rovšek, Margareta Obrovnik Hlačar in Domen Vaupotič.

Priprave dijakov na olimpijado sta v letu 2024 podprla podjetje Rodij in Kemijski inštitut, že od prve udeležbe na IJSO pa nas podpirajo Fakultete UL (Pedagoška, Biotehniška, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo ter od letos tudi Fakulteta za matematiko in fiziko), v predavalnicah katerih priprave izvajamo. S posojo videokonferenčne opreme, ki jo potrebujemo za izvedbo prvih priprav, nas podpira Inštitut Jožef Stefan. Za cel projekt skrbi ZOTKS.

Samo mala druščina dijakinje in 5 dijakov se je pred odhodom na olimpijado še zadnjič srečala v laboratoriju, tokrat fizikalnem, na Pedagoški fakulteti, v četrtek, 21. novembra. V 3,5 poznopopoldanskih do večernih urah (ne šolskih, ampak 60-minutnih) so v parih izvedli v povprečju 3 eksperimente; določili so koeficient temperaturnega prostorninskega raztezka vode, konstanto termočlena baker-konstantan in izmerili izkoristek elektromotorja pri dvigovanju bremena (kjer smo poskus, postavljen za študente, tehnično izboljšali). David in Andraž, ki bosta vsak v svoji ekipi pri eksperimentalnem delu tekmovanja opravljala fizikalni poskus, pa sta raziskovala še notranjo upornost ampermetra in voltmetra in kako to, da napravi nista idealni, vpliva na rezultate meritev. Ko smo zapuščali fakulteto, je že snežilo!

V kemijskih laboratorijih UL PEF se je trinajst dijakov 1. letnika splošne gimnazije in trije učenci 9. razreda urilo v pridobivanju eksperimentalnih spretnostih iz različnih poskusov. Izvedli so eksperiment sinteze biodizla iz odpadnega rastlinskega olja, nevtralizacijsko titracijo, papirno, kolonsko in TLC kromatografijo barvil, ter parno destilacijo, s katero so iz klinčkov izolirali evgenol. Poleg izvedbe eksperimentov so dijaki spoznali tudi teoretična izhodišča posameznih poskusov. Eksperimentalne priprave je vodil naš sodelavec doc. dr. Miha Slapničar. Vsem tekmovalcem in tekmovalkam želimo veliko uspeha!

Še kar ne odnehamo. V soboto, 16. novembra, smo vseh 16 zlatih otrok (kot jih je opisal Miha) povabili na dodatne eksperimentalne priprave na Pedagoško fakulteto, v kemijski laboratorij. Ker je laboratorijska učilnica dovolj prostorna, se je tega praktičnega usposabljanja lahko udeležilo vseh 16 mladink in mladincev (in vsi so prišli, tudi s Ptuja in Murske Sobote). Kaj so vse počeli v 6 šolskih urah, bo kmalu opisal Miha, ki je delo v laboratoriju ob pomoči sodelavke Judite vodil.

V petek, 25. oktobra, je 13 dijakinj in dijakov, 2 učenki in 1 učenec preživelo 5 (šolskih) ur ob določanju iglavcev (z določevalnim ključem), molekularni biologiji (od izolacije DNA do PCR ter identifikacije vzorcev), ugotavljanju, kako valovna dolžina svetlobe vpliva na fotosintezo ter s tem na učinkovitost rastlin, za konec pa so izmerili še svoj elektrokardiogram. Vse to pod nadzorom in ob vodenju očitno učinkovitega (in dobro pripravljenega) mentorja Jureta Mravljeta.  

Tretji teden priprav bo potekal od četrtka, 24. oktobra, do srede, 30. oktobra 2024. Na priprave je vabljenih vseh 16 učenk in učencev, povečini zdaj dijakinj in dijakov, vabljenih že na 2. priprave. Tretje priprave bodo -- tradicionalno -- tudi eksperimentalne, in jih bosta gostili Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo ter Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo.

Druge priprave na IJSO 2024 so potekale od 14. do 24. avgusta 2024 v domu Lipa CŠOD (in okoli doma) v Črmošnjicah. Belokranjci so zelo gostoljubni in ne komplicirajo. V domu smo se precej udomačili. 

Priprave so bile obsežnejše kot doslej; namesto dobrih 32 ur predavanj v 5 dnevih in četrt smo izvedli 50 ur predavanj (fizika 20, kemija 15, biologija 13 in matematika 2) in 10 ur eksperimentalnih vaj (fizika 6: poljubne eksperimentalne naloge s preteklih državnih tekmovanj v znanju fizike, biologija 4: elektroforeza in nabiranje in razvrščanje rastlinskih vzorcev ter priložnostni ogled potočnega raka -- ki smo ga seveda takoj zatem vrnili v okolje) v 9 dnevih in četrt. Predavali so Tomaž Žigon, Domen Vaupotič, Margareta Obrovnik Hlačar, Katja Hrovat, Iztok Tomažič, Jerneja Ambrožič Avguštin, Mimoza Naseska, Gregor Bavdek, Barbara Rovšek in predavateljska vajenca Primož Markovič in Aleksander Jotanović. Od srede 21. do petka 23. smo zvečer gledali tudi skozi teleskop, ki ga je s seboj prinesel Primož. Teh opazovalnih in učnih ur nismo prišteli vsoti.

Danes smo načrtovali pohod, pa nam je vreme z napovedanimi nevihtami prekrižalo načrte. Zato nadaljujemo s poukom. Medtem se je zamenjalo nekaj članov ekipe: Maksa, ki ga čakajo nove obveznosti drugje, je nadomestila Medina. Pridružila sta se nam Aleksander in Primož, oba tudi astronomska navdušenca, ki sta udeležencem predstavila gravitacijski zakon in nekaj osnovnih sistemov dveh teles, ko med telesi deluje gravitacijska sila. Včeraj smo prvič odprli škatle s pripomočki za izvedbo eksperimentalnih nalog. Največji izziv je natančno in pozorno branje navodil ...

Preden je Maks v nedeljo odpotoval, smo v petek proti nebu izstrelili raketo z motorjem A6 proizvajalca Klima (na smodnik in primerno oblikovano šobo iz mavca), in če poznamo maso rakete in ostale podatke lahko s tem  programom izračunamo višino, do katere raketa leti. Pod Maksovim mentorstvom smo v soboto dokončali še projekt izdelave modelov jadralnih letal iz balze. Izdelava je potekala več dni in se zaključila z letalskim mitingom, kjer smo letala uravnovešali (da so letela mirno, daleč in brez zavijanja) ter naposled preizkusili njihove letalne sposobnosti. Miren in dolg let so prikazala Tianovo, Ajdino in Matičevo letalo. Nekatera letala so bila izdelana manj natančno in so letela nekoliko naključno, druga pa so doživela usodne letalske nesreče s strmoglavljenem in polomom nosa in/ali kril. 

Uradni program sobotnega večera smo zaključili s proslavo priključitve Prekmurja k matičnemu narodu. Razobesili smo zastavo, se spomnili na prekmurske posebnosti, gibanico, Muro, splave, ravnice, toplice, bučno olje, Ekspano, štorklje, mline na Muri, Panonsko morje, pa še kaj. Gučali nismo.

Zaključile so se tudi kvalifikacije za četrtfinale v namiznem tenisu. Finalisti so Marcel, David, Tian, Rok, Niko, Staš ter Aleksander in Primož, ki sta kvalifikacije preskočila in se uvrstila naravnost v finale. 

Pridelali smo na žalost tudi prvo poškodbo na pripravah za IJSO kadarkoli: zvit gleženj. Gleženj hladimo in razgibavamo ter bo do konca priprav kot nov (upamo).

Nedeljski večer pa smo zapolnili s vajo v različnih načinih komunikacije: s šepetanjem, risanjem po hrbtu in pantomimo smo si podajali gesla in se ob tem obilno zabavali.

Uradni pouk in prostočasne aktivnosti na drugih pripravah vodijo in usmerjajo Domen Vaupotič, Tomaž Žigon, Mimoza Naseska, Gregor Bavdek, Katja Hrovat, Jerneja Ambrožič Avguštin, Iztok Tomažič, Margareta Obrovnik Hlačar, Barbara Rovšek, Neja Seražin, Maks Rodman, Medina Emušić, Primož Markovič in Aleksander Jotanović. Pri prostočasnih aktivnostih sodeluje Žare.

Urnik priprav bomo objavili po zaključenih pripravah, ker bo šele takrat dokončen.

Čez palec ocenjujemo, da smo v 5 dnevih izvedli 31 (šolskih) ur teoretičnih priprav; od tega 3 ure matematike, 10 ur fizike, 8 ur biologije in 10 ur kemije. Na pripravah je v živo in na daljavo sodelovalo okoli 75 učenk in učencev, kar je število, ki ga za las še obvladamo (na trenutke pa tudi ne več). Pred tablo in kamero se je zvrstilo 5 mentoric in 4 mentorji. Vsa predavanja smo posneli in si jih lahko udeleženci še večkrat ogledajo, če želijo.

21. Mednarodna mladinska naravoslovna olimpijada bo potekala od 2. do 12. decembra 2024 v Bukarešti, glavnem mestu Romunije. Izbor slovenske ekipe bo potekal po ustaljenih pravilih. Na prve priprave bomo povabili skupino učennk in učencev 8. in 9. razreda, ki so na državnih tekmovanjih v znanju kemije, fizike in biologije dosegli najboljši uspeh. Priprave bodo potekale v hibridni obliki.

V letu 2024 prevzema vso organizacijo in odgovornost za udeležbo Slovenije na 21. IJSO Zveza za tehniško kulturo Slovenije. DMFA Slovenije se je žal sodelovanju pri tem projektu odpovedala.