Gospod, usmili se! – Gospod, usmili se!
Kristus, usmili se! – Kristus, usmili se!
Gospod, usmili se! – Gospod, usmili se!
Kristus, sliši nas! – Kristus, sliši nas!
Kristus, usliši nas! – Kristus, usliši nas!
Bog Oče nebeški – usmili se nas!
Bog Sin, Odrešenik sveta.
Bog Sveti Duh.
Sveta Trojica, en sam Bog.
Sveta Marija – prosi za nas!
Sveta Mati Božja.
Sveta devic Devica.
Mati Kristusova.
Mati Cerkve.
Mati milosti Božje.
Mati prečista.
Mati brezmadežna.
Mati nedolžna.
Mati deviška.
Mati ljubezniva.
Mati čudovita.
Mati dobrega sveta.
Mati Stvarnikova.
Mati Odrešenikova.
Devica najmodrejša.
Devica častitljiva.
Devica hvale vredna.
Devica mogočna.
Devica milostljiva.
Devica verna.
Podoba pravice.
Sedež modrosti.
Začetek našega veselja.
Posoda duhovna.
Posoda časti vredna.
Posoda vse svetosti.
Roža skrivnostna.
Stolp Davidov.
Stolp slonokosteni.
Hiša zlata.
Skrinja zaveze.
Vrata nebeška.
Zgodnja danica.
Zdravje bolnikov.
Pribežališče grešnikov.
Tolažnica žalostnih.
Pomoč kristjanov.
Kraljica angelov.
Kraljica očakov.
Kraljica prerokov.
Kraljica apostolov.
Kraljica mučencev.
Kraljica pričevalcev.
Kraljica devic.
Kraljica vseh svetnikov.
Kraljica brez madeža izvirnega greha spočeta.
Kraljica v nebesa vzeta.
Kraljica svetega rožnega venca.
Kraljica družine.
Kraljica miru.
Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta – prizanesi nam, o Gospod!
Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta – usliši nas, o Gospod!
Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta – usmili se nas!
Pod tvoje varstvo pribežimo, o sveta Božja Porodnica, ne zavrzi naših prošenj v naših potrebah, temveč reši nas vselej vseh nevarnosti, o častitljiva in blagoslovljena Devica, naša Gospa, naša srednica, naša besednica. S svojim Sinom nas spravi, svojemu Sinu nas priporoči, svojemu Sinu nas izroči.
Prosi za nas, sveta Božja Porodnica.
Da postanemo vredni obljub Kristusovih.
Molimo. Gospod Bog, vedno naj se veselimo zdravja na duši in na telesu. Na priprošnjo svete Device Marije nas reši zemeljskih bridkosti in nam daj uživati nebeško veselje. Po Kristusu, našemu Gospodu. Amen.
O Marija, kraljica svetega rožnega venca, pomoč kristjanov in pribežališče človeškega rodu! Danes se posvetimo in izročimo tvojemu brezmadežnemu Srcu.
Sprejmi nas v svoje materinsko varstvo in nam pomagaj, da bomo po tvojem zgledu vestno izpolnjevali svoje dolžnosti, živeli po Božjih in cerkvenih zapovedih, vdano nosili trpljenje in ostali do konca stanovitni v veri in zaupanju v Božjo previdnost.
Varuj nas, o Mati, da ne bomo nikoli Boga žalili z grehi. Posebej sklenemo, da se bomo varovali grehov zoper vero, upanje in ljubezen, grehov preklinjevanja in nečistosti, grehov jezika in nevoščljivosti, grehov sovražnosti in vsake hudobije.
Obljubimo ti, o božja Mati, da bomo posvečevali Gospodove dneve. Po tvoji želji bomo za spreobrnjenje grešnikov radi molili rožni venec in s pobožnostjo prvih petkov in prvih sobot zadoščevali Jezusovemu in tvojemu Srcu za vse žalitve, s katerimi vaju žalimo mi in Bogu odtujeni svet.
O Mati Marija, srednica vseh milosti, izprosi nam, da bomo stalno živeli v posvečujoči milosti, ostali zvesti do konca tebi in tvojemu Sinu ter te vso večnost častili in ljubili z vsemi angeli in svetniki. Amen.
Šmarnice so ljudska pobožnost, s katero častimo Devico Marijo meseca maja. Meseca maja v Sloveniji cvetijo rože (šmarnice), ki jih ljudje radi prinesejo, da okrasijo predvsem Marijin oltar. Podobno kakor rože lahko Mariji prinašamo tudi naše molitve in jo na ta način častimo. Za šmarnice si pripravimo Marijino podobo (sliko ali kip). Lahko dodamo tudi križ in svečo. Šmarnice začnemo s križem, potem preberemo (ali poslušamo) šmarnično branje. Nato zmolimo litanije in še eno desetko rožnega venca (lahko tudi celi rožni venec). Če molimo šmarnice zvečer, še lahko dodamo večerno molitev. Če je le mogoče, zapojemo kakšno Marijino pesem. Šmarnice za odrasle vsebujejo celotno besedilo za vse dni.
V knjigi Bogdana Dolenca Sveti Janez Henrik Newman spremljamo življenjsko pot Janeza Henrika Newmana (1801–1890), spreobrnjenca iz anglikanske cerkve v katoliško, ki ga je papež Frančišek leta 2019 razglasil za svetnika. Njegova osupljiva pot je prepletena s splošnim dogajanjem na britanskem otočju, kjer je Newman desetletja poglabljal svojo vero in odnos z Bogom. Med ljudi se vedno znova vrača s svojimi teološkimi spisi ter molitvami, kjer lahko tudi sami občutimo njegovo navdihujoče kardinalsko geslo: Srce govori srcu.
Združeval je vero v Jezusa in izobraževanje
Janeza Henrika Newmana na začetku spremljamo kot učenjaka v Oxfordu, kjer je s pomočjo sodelavcev združeval vero v Jezusa in izobraževanje, njegovi najpomembnejši vrednoti. Čeprav se nam v vlogi mladega učitelja predstavlja kot strog in natančen, nas njegove prigode v Angliji tudi nasmejijo, še večkrat pa nas presune njegov bojeviti duh, ki se je zavedal, da se bo za vero potrebno tudi pošteno boriti.
Zatočišče je našel v Katoliški cerkvi
Newmanovo zaupanje v Anglikansko cerkev in splošno versko dogajanje na britanskem otočju se je zaradi različnih politično-verskih okoliščin postopoma krhalo, mogočni spomeniki in ostanki pradavnih angleških samostanov pa so mu dajali misliti, da zanj morda obstaja pravilnejša pot. Zatočišče je našel v Katoliški cerkvi in v molitvi k Mariji, ki se ji je poklonil tudi v čudovitih duhovnih spisih. Ti zaključujejo poglavja v knjigi in ji dajejo pečat, ki presega časovne okvire šmarničnega branja in nas s svojo toplo besedo nagovarjajo, da se h knjigi vedno znova vračamo.
Avtor knjige Bogdan Dolenc
Bogdan Dolenc se je rodil leta 1953 na Četeni Ravni nad Škofjo Loko. Kasneje je kot kaplan deloval v Grosuplju in v župniji Novo mesto – Kapitelj. Na Papeški univerzi Urbaniani v Rimu je doktoriral iz teologije z disertacijo o Janezu Henriku Newmanu. Na Teološki fakulteti v Ljubljani predava osnovno in ekumensko teologijo. Deluje na področju iskanja edinosti med kristjani in raziskuje vprašanja ekumenskega in medverskega dialoga ter religiologije.
Šmarnice so ljudska pobožnost, s katero častimo Devico Marijo meseca maja. Meseca maja v Sloveniji cvetijo rože (šmarnice), ki jih ljudje radi prinesejo, da okrasijo predvsem Marijin oltar. Podobno kakor rože lahko Mariji prinašamo tudi naše molitve in jo na ta način častimo. Lepo je, če si v prostoru pripravimo Marijino podobo (sliko ali kip). Za šmarnice si pripravimo Marijino podobo (sliko ali kip). Lahko dodamo tudi križ in svečo. Šmarnice začnemo s križem, potem preberemo (ali poslušamo) šmarnično branje. Nato zmolimo litanije in še eno desetko rožnega venca. Če molimo šmarnice zvečer, še lahko dodamo večerno molitev. Če je le mogoče, zapojemo kakšno Marijino pesem.
V letošnjih šmarnicah za otroke je izšla knjiga Marjete Cerar Največji dar. V njej nam avtorica približa Marijo, članico naše družine. Zgodbe, ki jih bomo brali na straneh letošnjih šmarnic za otroke, so zgodbe dveh družin. Dveh mam, dveh očkov in osmih otrok, ki so vsi približno enake starosti. Vsi živijo preprosto življenje na obrobju mesta, na dveh majhnih kmetijah in v isti župniji. Nekega poletnega dne sta se mami odločili, da vseh osem mulcev peljeta na krajše počitnice. In prav med temi počitnicami so se rodile te zgodbe. To so resnične zgodbe, ki so se dogajale in se še dogajajo vsakomur izmed nas. So zahvala, prošnja, so bolečina srca, so vzklik veselja in upanja. Pripoveduje nam jih devetletna Polona, ki hodi v četrti razred. Predvsem pa so zgodbe, ki jih je spisalo otroško srce, v katerem ima Marija prav posebno mesto.
Šmarnice so ljudska pobožnost, s katero častimo Devico Marijo meseca maja. Meseca maja v Sloveniji cvetijo rože (šmarnice), ki jih ljudje radi prinesejo, da okrasijo predvsem Marijin oltar. Podobno kakor rože lahko Mariji prinašamo tudi naše molitve in jo na ta način častimo. Lepo je, če si v prostoru pripravimo Marijino podobo (sliko ali kip). Za šmarnice si pripravimo Marijino podobo (sliko ali kip). Lahko dodamo tudi križ in svečo. Šmarnice začnemo s križem, potem preberemo (ali poslušamo) šmarnično branje. Nato zmolimo litanije in še eno desetko rožnega venca. Če molimo šmarnice zvečer, še lahko dodamo večerno molitev. Če je le mogoče, zapojemo kakšno Marijino pesem.
V letošnjih šmarnicah za otroke je izšla knjiga Marjete Cerar Največji dar. V njej nam avtorica približa Marijo, članico naše družine. Zgodbe, ki jih bomo brali na straneh letošnjih šmarnic za otroke, so zgodbe dveh družin. Dveh mam, dveh očkov in osmih otrok, ki so vsi približno enake starosti. Vsi živijo preprosto življenje na obrobju mesta, na dveh majhnih kmetijah in v isti župniji. Nekega poletnega dne sta se mami odločili, da vseh osem mulcev peljeta na krajše počitnice. In prav med temi počitnicami so se rodile te zgodbe. To so resnične zgodbe, ki so se dogajale in se še dogajajo vsakomur izmed nas. So zahvala, prošnja, so bolečina srca, so vzklik veselja in upanja. Pripoveduje nam jih devetletna Polona, ki hodi v četrti razred. Predvsem pa so zgodbe, ki jih je spisalo otroško srce, v katerem ima Marija prav posebno mesto.
Šmarnice so ljudska pobožnost, s katero častimo Devico Marijo meseca maja. Meseca maja v Sloveniji cvetijo rože (šmarnice), ki jih ljudje radi prinesejo, da okrasijo predvsem Marijin oltar. Podobno kakor rože lahko Mariji prinašamo tudi naše molitve in jo na ta način častimo. Lepo je, če si v prostoru pripravimo Marijino podobo (sliko ali kip). Za šmarnice si pripravimo Marijino podobo (sliko ali kip). Lahko dodamo tudi križ in svečo. Šmarnice začnemo s križem, potem preberemo (ali poslušamo) šmarnično branje. Nato zmolimo litanije in še eno desetko rožnega venca. Če molimo šmarnice zvečer, še lahko dodamo večerno molitev. Če je le mogoče, zapojemo kakšno Marijino pesem.
V letošnjih šmarnicah za otroke je izšla knjiga Marjete Cerar Največji dar. V njej nam avtorica približa Marijo, članico naše družine. Zgodbe, ki jih bomo brali na straneh letošnjih šmarnic za otroke, so zgodbe dveh družin. Dveh mam, dveh očkov in osmih otrok, ki so vsi približno enake starosti. Vsi živijo preprosto življenje na obrobju mesta, na dveh majhnih kmetijah in v isti župniji. Nekega poletnega dne sta se mami odločili, da vseh osem mulcev peljeta na krajše počitnice. In prav med temi počitnicami so se rodile te zgodbe. To so resnične zgodbe, ki so se dogajale in se še dogajajo vsakomur izmed nas. So zahvala, prošnja, so bolečina srca, so vzklik veselja in upanja. Pripoveduje nam jih devetletna Polona, ki hodi v četrti razred. Predvsem pa so zgodbe, ki jih je spisalo otroško srce, v katerem ima Marija prav posebno mesto.
Šmarnice so ljudska pobožnost, s katero častimo Devico Marijo meseca maja. Meseca maja v Sloveniji cvetijo rože (šmarnice), ki jih ljudje radi prinesejo, da okrasijo predvsem Marijin oltar. Podobno kakor rože lahko Mariji prinašamo tudi naše molitve in jo na ta način častimo. Lepo je, če si v prostoru pripravimo Marijino podobo (sliko ali kip). Za šmarnice si pripravimo Marijino podobo (sliko ali kip). Lahko dodamo tudi križ in svečo. Šmarnice začnemo s križem, potem preberemo (ali poslušamo) šmarnično branje. Nato zmolimo litanije in še eno desetko rožnega venca. Če molimo šmarnice zvečer, še lahko dodamo večerno molitev. Če je le mogoče, zapojemo kakšno Marijino pesem.
V letošnjih šmarnicah za otroke je izšla knjiga Marjete Cerar Največji dar. V njej nam avtorica približa Marijo, članico naše družine. Zgodbe, ki jih bomo brali na straneh letošnjih šmarnic za otroke, so zgodbe dveh družin. Dveh mam, dveh očkov in osmih otrok, ki so vsi približno enake starosti. Vsi živijo preprosto življenje na obrobju mesta, na dveh majhnih kmetijah in v isti župniji. Nekega poletnega dne sta se mami odločili, da vseh osem mulcev peljeta na krajše počitnice. In prav med temi počitnicami so se rodile te zgodbe. To so resnične zgodbe, ki so se dogajale in se še dogajajo vsakomur izmed nas. So zahvala, prošnja, so bolečina srca, so vzklik veselja in upanja. Pripoveduje nam jih devetletna Polona, ki hodi v četrti razred. Predvsem pa so zgodbe, ki jih je spisalo otroško srce, v katerem ima Marija prav posebno mesto.
Šmarnice so ljudska pobožnost, s katero častimo Devico Marijo meseca maja. Meseca maja v Sloveniji cvetijo rože (šmarnice), ki jih ljudje radi prinesejo, da okrasijo predvsem Marijin oltar. Podobno kakor rože lahko Mariji prinašamo tudi naše molitve in jo na ta način častimo. Lepo je, če si v prostoru pripravimo Marijino podobo (sliko ali kip). Za šmarnice si pripravimo Marijino podobo (sliko ali kip). Lahko dodamo tudi križ in svečo. Šmarnice začnemo s križem, potem preberemo (ali poslušamo) šmarnično branje. Nato zmolimo litanije in še eno desetko rožnega venca. Če molimo šmarnice zvečer, še lahko dodamo večerno molitev. Če je le mogoče, zapojemo kakšno Marijino pesem.
V letošnjih šmarnicah za otroke je izšla knjiga Marjete Cerar Največji dar. V njej nam avtorica približa Marijo, članico naše družine. Zgodbe, ki jih bomo brali na straneh letošnjih šmarnic za otroke, so zgodbe dveh družin. Dveh mam, dveh očkov in osmih otrok, ki so vsi približno enake starosti. Vsi živijo preprosto življenje na obrobju mesta, na dveh majhnih kmetijah in v isti župniji. Nekega poletnega dne sta se mami odločili, da vseh osem mulcev peljeta na krajše počitnice. In prav med temi počitnicami so se rodile te zgodbe. To so resnične zgodbe, ki so se dogajale in se še dogajajo vsakomur izmed nas. So zahvala, prošnja, so bolečina srca, so vzklik veselja in upanja. Pripoveduje nam jih devetletna Polona, ki hodi v četrti razred. Predvsem pa so zgodbe, ki jih je spisalo otroško srce, v katerem ima Marija prav posebno mesto.
Šmarnice so ljudska pobožnost, s katero častimo Devico Marijo meseca maja. Meseca maja v Sloveniji cvetijo rože (šmarnice), ki jih ljudje radi prinesejo, da okrasijo predvsem Marijin oltar. Podobno kakor rože lahko Mariji prinašamo tudi naše molitve in jo na ta način častimo. Lepo je, če si v prostoru pripravimo Marijino podobo (sliko ali kip). Za šmarnice si pripravimo Marijino podobo (sliko ali kip). Lahko dodamo tudi križ in svečo. Šmarnice začnemo s križem, potem preberemo (ali poslušamo) šmarnično branje. Nato zmolimo litanije in še eno desetko rožnega venca. Če molimo šmarnice zvečer, še lahko dodamo večerno molitev. Če je le mogoče, zapojemo kakšno Marijino pesem.
V letošnjih šmarnicah za otroke je izšla knjiga Marjete Cerar Največji dar. V njej nam avtorica približa Marijo, članico naše družine. Zgodbe, ki jih bomo brali na straneh letošnjih šmarnic za otroke, so zgodbe dveh družin. Dveh mam, dveh očkov in osmih otrok, ki so vsi približno enake starosti. Vsi živijo preprosto življenje na obrobju mesta, na dveh majhnih kmetijah in v isti župniji. Nekega poletnega dne sta se mami odločili, da vseh osem mulcev peljeta na krajše počitnice. In prav med temi počitnicami so se rodile te zgodbe. To so resnične zgodbe, ki so se dogajale in se še dogajajo vsakomur izmed nas. So zahvala, prošnja, so bolečina srca, so vzklik veselja in upanja. Pripoveduje nam jih devetletna Polona, ki hodi v četrti razred. Predvsem pa so zgodbe, ki jih je spisalo otroško srce, v katerem ima Marija prav posebno mesto.
Šmarnice so ljudska pobožnost, s katero častimo Devico Marijo meseca maja. Meseca maja v Sloveniji cvetijo rože (šmarnice), ki jih ljudje radi prinesejo, da okrasijo predvsem Marijin oltar. Podobno kakor rože lahko Mariji prinašamo tudi naše molitve in jo na ta način častimo. Lepo je, če si v prostoru pripravimo Marijino podobo (sliko ali kip). Za šmarnice si pripravimo Marijino podobo (sliko ali kip). Lahko dodamo tudi križ in svečo. Šmarnice začnemo s križem, potem preberemo (ali poslušamo) šmarnično branje. Nato zmolimo litanije in še eno desetko rožnega venca. Če molimo šmarnice zvečer, še lahko dodamo večerno molitev. Če je le mogoče, zapojemo kakšno Marijino pesem.
V letošnjih šmarnicah za otroke je izšla knjiga Marjete Cerar Največji dar. V njej nam avtorica približa Marijo, članico naše družine. Zgodbe, ki jih bomo brali na straneh letošnjih šmarnic za otroke, so zgodbe dveh družin. Dveh mam, dveh očkov in osmih otrok, ki so vsi približno enake starosti. Vsi živijo preprosto življenje na obrobju mesta, na dveh majhnih kmetijah in v isti župniji. Nekega poletnega dne sta se mami odločili, da vseh osem mulcev peljeta na krajše počitnice. In prav med temi počitnicami so se rodile te zgodbe. To so resnične zgodbe, ki so se dogajale in se še dogajajo vsakomur izmed nas. So zahvala, prošnja, so bolečina srca, so vzklik veselja in upanja. Pripoveduje nam jih devetletna Polona, ki hodi v četrti razred. Predvsem pa so zgodbe, ki jih je spisalo otroško srce, v katerem ima Marija prav posebno mesto.
Šmarnice so ljudska pobožnost, s katero častimo Devico Marijo meseca maja. Meseca maja v Sloveniji cvetijo rože (šmarnice), ki jih ljudje radi prinesejo, da okrasijo predvsem Marijin oltar. Podobno kakor rože lahko Mariji prinašamo tudi naše molitve in jo na ta način častimo. Lepo je, če si v prostoru pripravimo Marijino podobo (sliko ali kip). Za šmarnice si pripravimo Marijino podobo (sliko ali kip). Lahko dodamo tudi križ in svečo. Šmarnice začnemo s križem, potem preberemo (ali poslušamo) šmarnično branje. Nato zmolimo litanije in še eno desetko rožnega venca. Če molimo šmarnice zvečer, še lahko dodamo večerno molitev. Če je le mogoče, zapojemo kakšno Marijino pesem.
V letošnjih šmarnicah za otroke je izšla knjiga Marjete Cerar Največji dar. V njej nam avtorica približa Marijo, članico naše družine. Zgodbe, ki jih bomo brali na straneh letošnjih šmarnic za otroke, so zgodbe dveh družin. Dveh mam, dveh očkov in osmih otrok, ki so vsi približno enake starosti. Vsi živijo preprosto življenje na obrobju mesta, na dveh majhnih kmetijah in v isti župniji. Nekega poletnega dne sta se mami odločili, da vseh osem mulcev peljeta na krajše počitnice. In prav med temi počitnicami so se rodile te zgodbe. To so resnične zgodbe, ki so se dogajale in se še dogajajo vsakomur izmed nas. So zahvala, prošnja, so bolečina srca, so vzklik veselja in upanja. Pripoveduje nam jih devetletna Polona, ki hodi v četrti razred. Predvsem pa so zgodbe, ki jih je spisalo otroško srce, v katerem ima Marija prav posebno mesto.
Šmarnice so ljudska pobožnost, s katero častimo Devico Marijo meseca maja. Meseca maja v Sloveniji cvetijo rože (šmarnice), ki jih ljudje radi prinesejo, da okrasijo predvsem Marijin oltar. Podobno kakor rože lahko Mariji prinašamo tudi naše molitve in jo na ta način častimo. Lepo je, če si v prostoru pripravimo Marijino podobo (sliko ali kip). Za šmarnice si pripravimo Marijino podobo (sliko ali kip). Lahko dodamo tudi križ in svečo. Šmarnice začnemo s križem, potem preberemo (ali poslušamo) šmarnično branje. Nato zmolimo litanije in še eno desetko rožnega venca. Če molimo šmarnice zvečer, še lahko dodamo večerno molitev. Če je le mogoče, zapojemo kakšno Marijino pesem.
V letošnjih šmarnicah za otroke je izšla knjiga Marjete Cerar Največji dar. V njej nam avtorica približa Marijo, članico naše družine. Zgodbe, ki jih bomo brali na straneh letošnjih šmarnic za otroke, so zgodbe dveh družin. Dveh mam, dveh očkov in osmih otrok, ki so vsi približno enake starosti. Vsi živijo preprosto življenje na obrobju mesta, na dveh majhnih kmetijah in v isti župniji. Nekega poletnega dne sta se mami odločili, da vseh osem mulcev peljeta na krajše počitnice. In prav med temi počitnicami so se rodile te zgodbe. To so resnične zgodbe, ki so se dogajale in se še dogajajo vsakomur izmed nas. So zahvala, prošnja, so bolečina srca, so vzklik veselja in upanja. Pripoveduje nam jih devetletna Polona, ki hodi v četrti razred. Predvsem pa so zgodbe, ki jih je spisalo otroško srce, v katerem ima Marija prav posebno mesto.
Šmarnice so ljudska pobožnost, s katero častimo Devico Marijo meseca maja. Meseca maja v Sloveniji cvetijo rože (šmarnice), ki jih ljudje radi prinesejo, da okrasijo predvsem Marijin oltar. Podobno kakor rože lahko Mariji prinašamo tudi naše molitve in jo na ta način častimo. Lepo je, če si v prostoru pripravimo Marijino podobo (sliko ali kip). Za šmarnice si pripravimo Marijino podobo (sliko ali kip). Lahko dodamo tudi križ in svečo. Šmarnice začnemo s križem, potem preberemo (ali poslušamo) šmarnično branje. Nato zmolimo litanije in še eno desetko rožnega venca. Če molimo šmarnice zvečer, še lahko dodamo večerno molitev. Če je le mogoče, zapojemo kakšno Marijino pesem.
V letošnjih šmarnicah za otroke je izšla knjiga Marjete Cerar Največji dar. V njej nam avtorica približa Marijo, članico naše družine. Zgodbe, ki jih bomo brali na straneh letošnjih šmarnic za otroke, so zgodbe dveh družin. Dveh mam, dveh očkov in osmih otrok, ki so vsi približno enake starosti. Vsi živijo preprosto življenje na obrobju mesta, na dveh majhnih kmetijah in v isti župniji. Nekega poletnega dne sta se mami odločili, da vseh osem mulcev peljeta na krajše počitnice. In prav med temi počitnicami so se rodile te zgodbe. To so resnične zgodbe, ki so se dogajale in se še dogajajo vsakomur izmed nas. So zahvala, prošnja, so bolečina srca, so vzklik veselja in upanja. Pripoveduje nam jih devetletna Polona, ki hodi v četrti razred. Predvsem pa so zgodbe, ki jih je spisalo otroško srce, v katerem ima Marija prav posebno mesto.
Šmarnice so ljudska pobožnost, s katero častimo Devico Marijo meseca maja. Meseca maja v Sloveniji cvetijo rože (šmarnice), ki jih ljudje radi prinesejo, da okrasijo predvsem Marijin oltar. Podobno kakor rože lahko Mariji prinašamo tudi naše molitve in jo na ta način častimo. Lepo je, če si v prostoru pripravimo Marijino podobo (sliko ali kip). Za šmarnice si pripravimo Marijino podobo (sliko ali kip). Lahko dodamo tudi križ in svečo. Šmarnice začnemo s križem, potem preberemo (ali poslušamo) šmarnično branje. Nato zmolimo litanije in še eno desetko rožnega venca. Če molimo šmarnice zvečer, še lahko dodamo večerno molitev. Če je le mogoče, zapojemo kakšno Marijino pesem.
V letošnjih šmarnicah za otroke je izšla knjiga Marjete Cerar Največji dar. V njej nam avtorica približa Marijo, članico naše družine. Zgodbe, ki jih bomo brali na straneh letošnjih šmarnic za otroke, so zgodbe dveh družin. Dveh mam, dveh očkov in osmih otrok, ki so vsi približno enake starosti. Vsi živijo preprosto življenje na obrobju mesta, na dveh majhnih kmetijah in v isti župniji. Nekega poletnega dne sta se mami odločili, da vseh osem mulcev peljeta na krajše počitnice. In prav med temi počitnicami so se rodile te zgodbe. To so resnične zgodbe, ki so se dogajale in se še dogajajo vsakomur izmed nas. So zahvala, prošnja, so bolečina srca, so vzklik veselja in upanja. Pripoveduje nam jih devetletna Polona, ki hodi v četrti razred. Predvsem pa so zgodbe, ki jih je spisalo otroško srce, v katerem ima Marija prav posebno mesto.
Šmarnice so ljudska pobožnost, s katero častimo Devico Marijo meseca maja. Meseca maja v Sloveniji cvetijo rože (šmarnice), ki jih ljudje radi prinesejo, da okrasijo predvsem Marijin oltar. Podobno kakor rože lahko Mariji prinašamo tudi naše molitve in jo na ta način častimo. Lepo je, če si v prostoru pripravimo Marijino podobo (sliko ali kip). Za šmarnice si pripravimo Marijino podobo (sliko ali kip). Lahko dodamo tudi križ in svečo. Šmarnice začnemo s križem, potem preberemo (ali poslušamo) šmarnično branje. Nato zmolimo litanije in še eno desetko rožnega venca. Če molimo šmarnice zvečer, še lahko dodamo večerno molitev. Če je le mogoče, zapojemo kakšno Marijino pesem.
V letošnjih šmarnicah za otroke je izšla knjiga Marjete Cerar Največji dar. V njej nam avtorica približa Marijo, članico naše družine. Zgodbe, ki jih bomo brali na straneh letošnjih šmarnic za otroke, so zgodbe dveh družin. Dveh mam, dveh očkov in osmih otrok, ki so vsi približno enake starosti. Vsi živijo preprosto življenje na obrobju mesta, na dveh majhnih kmetijah in v isti župniji. Nekega poletnega dne sta se mami odločili, da vseh osem mulcev peljeta na krajše počitnice. In prav med temi počitnicami so se rodile te zgodbe. To so resnične zgodbe, ki so se dogajale in se še dogajajo vsakomur izmed nas. So zahvala, prošnja, so bolečina srca, so vzklik veselja in upanja. Pripoveduje nam jih devetletna Polona, ki hodi v četrti razred. Predvsem pa so zgodbe, ki jih je spisalo otroško srce, v katerem ima Marija prav posebno mesto.
Šmarnice so ljudska pobožnost, s katero častimo Devico Marijo meseca maja. Meseca maja v Sloveniji cvetijo rože (šmarnice), ki jih ljudje radi prinesejo, da okrasijo predvsem Marijin oltar. Podobno kakor rože lahko Mariji prinašamo tudi naše molitve in jo na ta način častimo. Lepo je, če si v prostoru pripravimo Marijino podobo (sliko ali kip). Za šmarnice si pripravimo Marijino podobo (sliko ali kip). Lahko dodamo tudi križ in svečo. Šmarnice začnemo s križem, potem preberemo (ali poslušamo) šmarnično branje. Nato zmolimo litanije in še eno desetko rožnega venca. Če molimo šmarnice zvečer, še lahko dodamo večerno molitev. Če je le mogoče, zapojemo kakšno Marijino pesem.
V letošnjih šmarnicah za otroke je izšla knjiga Marjete Cerar Največji dar. V njej nam avtorica približa Marijo, članico naše družine. Zgodbe, ki jih bomo brali na straneh letošnjih šmarnic za otroke, so zgodbe dveh družin. Dveh mam, dveh očkov in osmih otrok, ki so vsi približno enake starosti. Vsi živijo preprosto življenje na obrobju mesta, na dveh majhnih kmetijah in v isti župniji. Nekega poletnega dne sta se mami odločili, da vseh osem mulcev peljeta na krajše počitnice. In prav med temi počitnicami so se rodile te zgodbe. To so resnične zgodbe, ki so se dogajale in se še dogajajo vsakomur izmed nas. So zahvala, prošnja, so bolečina srca, so vzklik veselja in upanja. Pripoveduje nam jih devetletna Polona, ki hodi v četrti razred. Predvsem pa so zgodbe, ki jih je spisalo otroško srce, v katerem ima Marija prav posebno mesto.
Šmarnice so ljudska pobožnost, s katero častimo Devico Marijo meseca maja. Meseca maja v Sloveniji cvetijo rože (šmarnice), ki jih ljudje radi prinesejo, da okrasijo predvsem Marijin oltar. Podobno kakor rože lahko Mariji prinašamo tudi naše molitve in jo na ta način častimo. Lepo je, če si v prostoru pripravimo Marijino podobo (sliko ali kip). Za šmarnice si pripravimo Marijino podobo (sliko ali kip). Lahko dodamo tudi križ in svečo. Šmarnice začnemo s križem, potem preberemo (ali poslušamo) šmarnično branje. Nato zmolimo litanije in še eno desetko rožnega venca. Če molimo šmarnice zvečer, še lahko dodamo večerno molitev. Če je le mogoče, zapojemo kakšno Marijino pesem.
V letošnjih šmarnicah za otroke je izšla knjiga Marjete Cerar Največji dar. V njej nam avtorica približa Marijo, članico naše družine. Zgodbe, ki jih bomo brali na straneh letošnjih šmarnic za otroke, so zgodbe dveh družin. Dveh mam, dveh očkov in osmih otrok, ki so vsi približno enake starosti. Vsi živijo preprosto življenje na obrobju mesta, na dveh majhnih kmetijah in v isti župniji. Nekega poletnega dne sta se mami odločili, da vseh osem mulcev peljeta na krajše počitnice. In prav med temi počitnicami so se rodile te zgodbe. To so resnične zgodbe, ki so se dogajale in se še dogajajo vsakomur izmed nas. So zahvala, prošnja, so bolečina srca, so vzklik veselja in upanja. Pripoveduje nam jih devetletna Polona, ki hodi v četrti razred. Predvsem pa so zgodbe, ki jih je spisalo otroško srce, v katerem ima Marija prav posebno mesto.
Šmarnice so ljudska pobožnost, s katero častimo Devico Marijo meseca maja. Meseca maja v Sloveniji cvetijo rože (šmarnice), ki jih ljudje radi prinesejo, da okrasijo predvsem Marijin oltar. Podobno kakor rože lahko Mariji prinašamo tudi naše molitve in jo na ta način častimo. Lepo je, če si v prostoru pripravimo Marijino podobo (sliko ali kip). Za šmarnice si pripravimo Marijino podobo (sliko ali kip). Lahko dodamo tudi križ in svečo. Šmarnice začnemo s križem, potem preberemo (ali poslušamo) šmarnično branje. Nato zmolimo litanije in še eno desetko rožnega venca. Če molimo šmarnice zvečer, še lahko dodamo večerno molitev. Če je le mogoče, zapojemo kakšno Marijino pesem.
V letošnjih šmarnicah za otroke je izšla knjiga Marjete Cerar Največji dar. V njej nam avtorica približa Marijo, članico naše družine. Zgodbe, ki jih bomo brali na straneh letošnjih šmarnic za otroke, so zgodbe dveh družin. Dveh mam, dveh očkov in osmih otrok, ki so vsi približno enake starosti. Vsi živijo preprosto življenje na obrobju mesta, na dveh majhnih kmetijah in v isti župniji. Nekega poletnega dne sta se mami odločili, da vseh osem mulcev peljeta na krajše počitnice. In prav med temi počitnicami so se rodile te zgodbe. To so resnične zgodbe, ki so se dogajale in se še dogajajo vsakomur izmed nas. So zahvala, prošnja, so bolečina srca, so vzklik veselja in upanja. Pripoveduje nam jih devetletna Polona, ki hodi v četrti razred. Predvsem pa so zgodbe, ki jih je spisalo otroško srce, v katerem ima Marija prav posebno mesto.
Šmarnice so ljudska pobožnost, s katero častimo Devico Marijo meseca maja. Meseca maja v Sloveniji cvetijo rože (šmarnice), ki jih ljudje radi prinesejo, da okrasijo predvsem Marijin oltar. Podobno kakor rože lahko Mariji prinašamo tudi naše molitve in jo na ta način častimo. Lepo je, če si v prostoru pripravimo Marijino podobo (sliko ali kip). Za šmarnice si pripravimo Marijino podobo (sliko ali kip). Lahko dodamo tudi križ in svečo. Šmarnice začnemo s križem, potem preberemo (ali poslušamo) šmarnično branje. Nato zmolimo litanije in še eno desetko rožnega venca. Če molimo šmarnice zvečer, še lahko dodamo večerno molitev. Če je le mogoče, zapojemo kakšno Marijino pesem.
V letošnjih šmarnicah za otroke je izšla knjiga Marjete Cerar Največji dar. V njej nam avtorica približa Marijo, članico naše družine. Zgodbe, ki jih bomo brali na straneh letošnjih šmarnic za otroke, so zgodbe dveh družin. Dveh mam, dveh očkov in osmih otrok, ki so vsi približno enake starosti. Vsi živijo preprosto življenje na obrobju mesta, na dveh majhnih kmetijah in v isti župniji. Nekega poletnega dne sta se mami odločili, da vseh osem mulcev peljeta na krajše počitnice. In prav med temi počitnicami so se rodile te zgodbe. To so resnične zgodbe, ki so se dogajale in se še dogajajo vsakomur izmed nas. So zahvala, prošnja, so bolečina srca, so vzklik veselja in upanja. Pripoveduje nam jih devetletna Polona, ki hodi v četrti razred. Predvsem pa so zgodbe, ki jih je spisalo otroško srce, v katerem ima Marija prav posebno mesto.
Šmarnice so ljudska pobožnost, s katero častimo Devico Marijo meseca maja. Meseca maja v Sloveniji cvetijo rože (šmarnice), ki jih ljudje radi prinesejo, da okrasijo predvsem Marijin oltar. Podobno kakor rože lahko Mariji prinašamo tudi naše molitve in jo na ta način častimo. Lepo je, če si v prostoru pripravimo Marijino podobo (sliko ali kip). Za šmarnice si pripravimo Marijino podobo (sliko ali kip). Lahko dodamo tudi križ in svečo. Šmarnice začnemo s križem, potem preberemo (ali poslušamo) šmarnično branje. Nato zmolimo litanije in še eno desetko rožnega venca. Če molimo šmarnice zvečer, še lahko dodamo večerno molitev. Če je le mogoče, zapojemo kakšno Marijino pesem.
V letošnjih šmarnicah za otroke je izšla knjiga Marjete Cerar Največji dar. V njej nam avtorica približa Marijo, članico naše družine. Zgodbe, ki jih bomo brali na straneh letošnjih šmarnic za otroke, so zgodbe dveh družin. Dveh mam, dveh očkov in osmih otrok, ki so vsi približno enake starosti. Vsi živijo preprosto življenje na obrobju mesta, na dveh majhnih kmetijah in v isti župniji. Nekega poletnega dne sta se mami odločili, da vseh osem mulcev peljeta na krajše počitnice. In prav med temi počitnicami so se rodile te zgodbe. To so resnične zgodbe, ki so se dogajale in se še dogajajo vsakomur izmed nas. So zahvala, prošnja, so bolečina srca, so vzklik veselja in upanja. Pripoveduje nam jih devetletna Polona, ki hodi v četrti razred. Predvsem pa so zgodbe, ki jih je spisalo otroško srce, v katerem ima Marija prav posebno mesto.
Šmarnice so ljudska pobožnost, s katero častimo Devico Marijo meseca maja. Meseca maja v Sloveniji cvetijo rože (šmarnice), ki jih ljudje radi prinesejo, da okrasijo predvsem Marijin oltar. Podobno kakor rože lahko Mariji prinašamo tudi naše molitve in jo na ta način častimo. Lepo je, če si v prostoru pripravimo Marijino podobo (sliko ali kip). Za šmarnice si pripravimo Marijino podobo (sliko ali kip). Lahko dodamo tudi križ in svečo. Šmarnice začnemo s križem, potem preberemo (ali poslušamo) šmarnično branje. Nato zmolimo litanije in še eno desetko rožnega venca. Če molimo šmarnice zvečer, še lahko dodamo večerno molitev. Če je le mogoče, zapojemo kakšno Marijino pesem.
V letošnjih šmarnicah za otroke je izšla knjiga Marjete Cerar Največji dar. V njej nam avtorica približa Marijo, članico naše družine. Zgodbe, ki jih bomo brali na straneh letošnjih šmarnic za otroke, so zgodbe dveh družin. Dveh mam, dveh očkov in osmih otrok, ki so vsi približno enake starosti. Vsi živijo preprosto življenje na obrobju mesta, na dveh majhnih kmetijah in v isti župniji. Nekega poletnega dne sta se mami odločili, da vseh osem mulcev peljeta na krajše počitnice. In prav med temi počitnicami so se rodile te zgodbe. To so resnične zgodbe, ki so se dogajale in se še dogajajo vsakomur izmed nas. So zahvala, prošnja, so bolečina srca, so vzklik veselja in upanja. Pripoveduje nam jih devetletna Polona, ki hodi v četrti razred. Predvsem pa so zgodbe, ki jih je spisalo otroško srce, v katerem ima Marija prav posebno mesto.
Šmarnice so ljudska pobožnost, s katero častimo Devico Marijo meseca maja. Meseca maja v Sloveniji cvetijo rože (šmarnice), ki jih ljudje radi prinesejo, da okrasijo predvsem Marijin oltar. Podobno kakor rože lahko Mariji prinašamo tudi naše molitve in jo na ta način častimo. Lepo je, če si v prostoru pripravimo Marijino podobo (sliko ali kip). Za šmarnice si pripravimo Marijino podobo (sliko ali kip). Lahko dodamo tudi križ in svečo. Šmarnice začnemo s križem, potem preberemo (ali poslušamo) šmarnično branje. Nato zmolimo litanije in še eno desetko rožnega venca. Če molimo šmarnice zvečer, še lahko dodamo večerno molitev. Če je le mogoče, zapojemo kakšno Marijino pesem.
V letošnjih šmarnicah za otroke je izšla knjiga Marjete Cerar Največji dar. V njej nam avtorica približa Marijo, članico naše družine. Zgodbe, ki jih bomo brali na straneh letošnjih šmarnic za otroke, so zgodbe dveh družin. Dveh mam, dveh očkov in osmih otrok, ki so vsi približno enake starosti. Vsi živijo preprosto življenje na obrobju mesta, na dveh majhnih kmetijah in v isti župniji. Nekega poletnega dne sta se mami odločili, da vseh osem mulcev peljeta na krajše počitnice. In prav med temi počitnicami so se rodile te zgodbe. To so resnične zgodbe, ki so se dogajale in se še dogajajo vsakomur izmed nas. So zahvala, prošnja, so bolečina srca, so vzklik veselja in upanja. Pripoveduje nam jih devetletna Polona, ki hodi v četrti razred. Predvsem pa so zgodbe, ki jih je spisalo otroško srce, v katerem ima Marija prav posebno mesto.
Šmarnice so ljudska pobožnost, s katero častimo Devico Marijo meseca maja. Meseca maja v Sloveniji cvetijo rože (šmarnice), ki jih ljudje radi prinesejo, da okrasijo predvsem Marijin oltar. Podobno kakor rože lahko Mariji prinašamo tudi naše molitve in jo na ta način častimo. Lepo je, če si v prostoru pripravimo Marijino podobo (sliko ali kip). Za šmarnice si pripravimo Marijino podobo (sliko ali kip). Lahko dodamo tudi križ in svečo. Šmarnice začnemo s križem, potem preberemo (ali poslušamo) šmarnično branje. Nato zmolimo litanije in še eno desetko rožnega venca. Če molimo šmarnice zvečer, še lahko dodamo večerno molitev. Če je le mogoče, zapojemo kakšno Marijino pesem.
V letošnjih šmarnicah za otroke je izšla knjiga Marjete Cerar Največji dar. V njej nam avtorica približa Marijo, članico naše družine. Zgodbe, ki jih bomo brali na straneh letošnjih šmarnic za otroke, so zgodbe dveh družin. Dveh mam, dveh očkov in osmih otrok, ki so vsi približno enake starosti. Vsi živijo preprosto življenje na obrobju mesta, na dveh majhnih kmetijah in v isti župniji. Nekega poletnega dne sta se mami odločili, da vseh osem mulcev peljeta na krajše počitnice. In prav med temi počitnicami so se rodile te zgodbe. To so resnične zgodbe, ki so se dogajale in se še dogajajo vsakomur izmed nas. So zahvala, prošnja, so bolečina srca, so vzklik veselja in upanja. Pripoveduje nam jih devetletna Polona, ki hodi v četrti razred. Predvsem pa so zgodbe, ki jih je spisalo otroško srce, v katerem ima Marija prav posebno mesto.
Šmarnice so ljudska pobožnost, s katero častimo Devico Marijo meseca maja. Meseca maja v Sloveniji cvetijo rože (šmarnice), ki jih ljudje radi prinesejo, da okrasijo predvsem Marijin oltar. Podobno kakor rože lahko Mariji prinašamo tudi naše molitve in jo na ta način častimo. Lepo je, če si v prostoru pripravimo Marijino podobo (sliko ali kip). Za šmarnice si pripravimo Marijino podobo (sliko ali kip). Lahko dodamo tudi križ in svečo. Šmarnice začnemo s križem, potem preberemo (ali poslušamo) šmarnično branje. Nato zmolimo litanije in še eno desetko rožnega venca. Če molimo šmarnice zvečer, še lahko dodamo večerno molitev. Če je le mogoče, zapojemo kakšno Marijino pesem.
V letošnjih šmarnicah za otroke je izšla knjiga Marjete Cerar Največji dar. V njej nam avtorica približa Marijo, članico naše družine. Zgodbe, ki jih bomo brali na straneh letošnjih šmarnic za otroke, so zgodbe dveh družin. Dveh mam, dveh očkov in osmih otrok, ki so vsi približno enake starosti. Vsi živijo preprosto življenje na obrobju mesta, na dveh majhnih kmetijah in v isti župniji. Nekega poletnega dne sta se mami odločili, da vseh osem mulcev peljeta na krajše počitnice. In prav med temi počitnicami so se rodile te zgodbe. To so resnične zgodbe, ki so se dogajale in se še dogajajo vsakomur izmed nas. So zahvala, prošnja, so bolečina srca, so vzklik veselja in upanja. Pripoveduje nam jih devetletna Polona, ki hodi v četrti razred. Predvsem pa so zgodbe, ki jih je spisalo otroško srce, v katerem ima Marija prav posebno mesto.
Šmarnice so ljudska pobožnost, s katero častimo Devico Marijo meseca maja. Meseca maja v Sloveniji cvetijo rože (šmarnice), ki jih ljudje radi prinesejo, da okrasijo predvsem Marijin oltar. Podobno kakor rože lahko Mariji prinašamo tudi naše molitve in jo na ta način častimo. Lepo je, če si v prostoru pripravimo Marijino podobo (sliko ali kip). Za šmarnice si pripravimo Marijino podobo (sliko ali kip). Lahko dodamo tudi križ in svečo. Šmarnice začnemo s križem, potem preberemo (ali poslušamo) šmarnično branje. Nato zmolimo litanije in še eno desetko rožnega venca. Če molimo šmarnice zvečer, še lahko dodamo večerno molitev. Če je le mogoče, zapojemo kakšno Marijino pesem.
V letošnjih šmarnicah za otroke je izšla knjiga Marjete Cerar Največji dar. V njej nam avtorica približa Marijo, članico naše družine. Zgodbe, ki jih bomo brali na straneh letošnjih šmarnic za otroke, so zgodbe dveh družin. Dveh mam, dveh očkov in osmih otrok, ki so vsi približno enake starosti. Vsi živijo preprosto življenje na obrobju mesta, na dveh majhnih kmetijah in v isti župniji. Nekega poletnega dne sta se mami odločili, da vseh osem mulcev peljeta na krajše počitnice. In prav med temi počitnicami so se rodile te zgodbe. To so resnične zgodbe, ki so se dogajale in se še dogajajo vsakomur izmed nas. So zahvala, prošnja, so bolečina srca, so vzklik veselja in upanja. Pripoveduje nam jih devetletna Polona, ki hodi v četrti razred. Predvsem pa so zgodbe, ki jih je spisalo otroško srce, v katerem ima Marija prav posebno mesto.
Šmarnice so ljudska pobožnost, s katero častimo Devico Marijo meseca maja. Meseca maja v Sloveniji cvetijo rože (šmarnice), ki jih ljudje radi prinesejo, da okrasijo predvsem Marijin oltar. Podobno kakor rože lahko Mariji prinašamo tudi naše molitve in jo na ta način častimo. Lepo je, če si v prostoru pripravimo Marijino podobo (sliko ali kip). Za šmarnice si pripravimo Marijino podobo (sliko ali kip). Lahko dodamo tudi križ in svečo. Šmarnice začnemo s križem, potem preberemo (ali poslušamo) šmarnično branje. Nato zmolimo litanije in še eno desetko rožnega venca. Če molimo šmarnice zvečer, še lahko dodamo večerno molitev. Če je le mogoče, zapojemo kakšno Marijino pesem.
V letošnjih šmarnicah za otroke je izšla knjiga Marjete Cerar Največji dar. V njej nam avtorica približa Marijo, članico naše družine. Zgodbe, ki jih bomo brali na straneh letošnjih šmarnic za otroke, so zgodbe dveh družin. Dveh mam, dveh očkov in osmih otrok, ki so vsi približno enake starosti. Vsi živijo preprosto življenje na obrobju mesta, na dveh majhnih kmetijah in v isti župniji. Nekega poletnega dne sta se mami odločili, da vseh osem mulcev peljeta na krajše počitnice. In prav med temi počitnicami so se rodile te zgodbe. To so resnične zgodbe, ki so se dogajale in se še dogajajo vsakomur izmed nas. So zahvala, prošnja, so bolečina srca, so vzklik veselja in upanja. Pripoveduje nam jih devetletna Polona, ki hodi v četrti razred. Predvsem pa so zgodbe, ki jih je spisalo otroško srce, v katerem ima Marija prav posebno mesto.
Šmarnice so ljudska pobožnost, s katero častimo Devico Marijo meseca maja. Meseca maja v Sloveniji cvetijo rože (šmarnice), ki jih ljudje radi prinesejo, da okrasijo predvsem Marijin oltar. Podobno kakor rože lahko Mariji prinašamo tudi naše molitve in jo na ta način častimo. Lepo je, če si v prostoru pripravimo Marijino podobo (sliko ali kip). Za šmarnice si pripravimo Marijino podobo (sliko ali kip). Lahko dodamo tudi križ in svečo. Šmarnice začnemo s križem, potem preberemo (ali poslušamo) šmarnično branje. Nato zmolimo litanije in še eno desetko rožnega venca. Če molimo šmarnice zvečer, še lahko dodamo večerno molitev. Če je le mogoče, zapojemo kakšno Marijino pesem.
V letošnjih šmarnicah za otroke je izšla knjiga Marjete Cerar Največji dar. V njej nam avtorica približa Marijo, članico naše družine. Zgodbe, ki jih bomo brali na straneh letošnjih šmarnic za otroke, so zgodbe dveh družin. Dveh mam, dveh očkov in osmih otrok, ki so vsi približno enake starosti. Vsi živijo preprosto življenje na obrobju mesta, na dveh majhnih kmetijah in v isti župniji. Nekega poletnega dne sta se mami odločili, da vseh osem mulcev peljeta na krajše počitnice. In prav med temi počitnicami so se rodile te zgodbe. To so resnične zgodbe, ki so se dogajale in se še dogajajo vsakomur izmed nas. So zahvala, prošnja, so bolečina srca, so vzklik veselja in upanja. Pripoveduje nam jih devetletna Polona, ki hodi v četrti razred. Predvsem pa so zgodbe, ki jih je spisalo otroško srce, v katerem ima Marija prav posebno mesto.
Šmarnice so ljudska pobožnost, s katero častimo Devico Marijo meseca maja. Meseca maja v Sloveniji cvetijo rože (šmarnice), ki jih ljudje radi prinesejo, da okrasijo predvsem Marijin oltar. Podobno kakor rože lahko Mariji prinašamo tudi naše molitve in jo na ta način častimo. Lepo je, če si v prostoru pripravimo Marijino podobo (sliko ali kip). Za šmarnice si pripravimo Marijino podobo (sliko ali kip). Lahko dodamo tudi križ in svečo. Šmarnice začnemo s križem, potem preberemo (ali poslušamo) šmarnično branje. Nato zmolimo litanije in še eno desetko rožnega venca. Če molimo šmarnice zvečer, še lahko dodamo večerno molitev. Če je le mogoče, zapojemo kakšno Marijino pesem.
V letošnjih šmarnicah za otroke je izšla knjiga Marjete Cerar Največji dar. V njej nam avtorica približa Marijo, članico naše družine. Zgodbe, ki jih bomo brali na straneh letošnjih šmarnic za otroke, so zgodbe dveh družin. Dveh mam, dveh očkov in osmih otrok, ki so vsi približno enake starosti. Vsi živijo preprosto življenje na obrobju mesta, na dveh majhnih kmetijah in v isti župniji. Nekega poletnega dne sta se mami odločili, da vseh osem mulcev peljeta na krajše počitnice. In prav med temi počitnicami so se rodile te zgodbe. To so resnične zgodbe, ki so se dogajale in se še dogajajo vsakomur izmed nas. So zahvala, prošnja, so bolečina srca, so vzklik veselja in upanja. Pripoveduje nam jih devetletna Polona, ki hodi v četrti razred. Predvsem pa so zgodbe, ki jih je spisalo otroško srce, v katerem ima Marija prav posebno mesto.
Šmarnice so ljudska pobožnost, s katero častimo Devico Marijo meseca maja. Meseca maja v Sloveniji cvetijo rože (šmarnice), ki jih ljudje radi prinesejo, da okrasijo predvsem Marijin oltar. Podobno kakor rože lahko Mariji prinašamo tudi naše molitve in jo na ta način častimo. Lepo je, če si v prostoru pripravimo Marijino podobo (sliko ali kip). Za šmarnice si pripravimo Marijino podobo (sliko ali kip). Lahko dodamo tudi križ in svečo. Šmarnice začnemo s križem, potem preberemo (ali poslušamo) šmarnično branje. Nato zmolimo litanije in še eno desetko rožnega venca. Če molimo šmarnice zvečer, še lahko dodamo večerno molitev. Če je le mogoče, zapojemo kakšno Marijino pesem.
V letošnjih šmarnicah za otroke je izšla knjiga Marjete Cerar Največji dar. V njej nam avtorica približa Marijo, članico naše družine. Zgodbe, ki jih bomo brali na straneh letošnjih šmarnic za otroke, so zgodbe dveh družin. Dveh mam, dveh očkov in osmih otrok, ki so vsi približno enake starosti. Vsi živijo preprosto življenje na obrobju mesta, na dveh majhnih kmetijah in v isti župniji. Nekega poletnega dne sta se mami odločili, da vseh osem mulcev peljeta na krajše počitnice. In prav med temi počitnicami so se rodile te zgodbe. To so resnične zgodbe, ki so se dogajale in se še dogajajo vsakomur izmed nas. So zahvala, prošnja, so bolečina srca, so vzklik veselja in upanja. Pripoveduje nam jih devetletna Polona, ki hodi v četrti razred. Predvsem pa so zgodbe, ki jih je spisalo otroško srce, v katerem ima Marija prav posebno mesto.
Šmarnice so ljudska pobožnost, s katero častimo Devico Marijo meseca maja. Meseca maja v Sloveniji cvetijo rože (šmarnice), ki jih ljudje radi prinesejo, da okrasijo predvsem Marijin oltar. Podobno kakor rože lahko Mariji prinašamo tudi naše molitve in jo na ta način častimo. Lepo je, če si v prostoru pripravimo Marijino podobo (sliko ali kip). Za šmarnice si pripravimo Marijino podobo (sliko ali kip). Lahko dodamo tudi križ in svečo. Šmarnice začnemo s križem, potem preberemo (ali poslušamo) šmarnično branje. Nato zmolimo litanije in še eno desetko rožnega venca. Če molimo šmarnice zvečer, še lahko dodamo večerno molitev. Če je le mogoče, zapojemo kakšno Marijino pesem.
V letošnjih šmarnicah za otroke je izšla knjiga Marjete Cerar Največji dar. V njej nam avtorica približa Marijo, članico naše družine. Zgodbe, ki jih bomo brali na straneh letošnjih šmarnic za otroke, so zgodbe dveh družin. Dveh mam, dveh očkov in osmih otrok, ki so vsi približno enake starosti. Vsi živijo preprosto življenje na obrobju mesta, na dveh majhnih kmetijah in v isti župniji. Nekega poletnega dne sta se mami odločili, da vseh osem mulcev peljeta na krajše počitnice. In prav med temi počitnicami so se rodile te zgodbe. To so resnične zgodbe, ki so se dogajale in se še dogajajo vsakomur izmed nas. So zahvala, prošnja, so bolečina srca, so vzklik veselja in upanja. Pripoveduje nam jih devetletna Polona, ki hodi v četrti razred. Predvsem pa so zgodbe, ki jih je spisalo otroško srce, v katerem ima Marija prav posebno mesto.
Šmarnice so ljudska pobožnost, s katero častimo Devico Marijo meseca maja. Meseca maja v Sloveniji cvetijo rože (šmarnice), ki jih ljudje radi prinesejo, da okrasijo predvsem Marijin oltar. Podobno kakor rože lahko Mariji prinašamo tudi naše molitve in jo na ta način častimo. Lepo je, če si v prostoru pripravimo Marijino podobo (sliko ali kip). Za šmarnice si pripravimo Marijino podobo (sliko ali kip). Lahko dodamo tudi križ in svečo. Šmarnice začnemo s križem, potem preberemo (ali poslušamo) šmarnično branje. Nato zmolimo litanije in še eno desetko rožnega venca. Če molimo šmarnice zvečer, še lahko dodamo večerno molitev. Če je le mogoče, zapojemo kakšno Marijino pesem.
V letošnjih šmarnicah za otroke je izšla knjiga Marjete Cerar Največji dar. V njej nam avtorica približa Marijo, članico naše družine. Zgodbe, ki jih bomo brali na straneh letošnjih šmarnic za otroke, so zgodbe dveh družin. Dveh mam, dveh očkov in osmih otrok, ki so vsi približno enake starosti. Vsi živijo preprosto življenje na obrobju mesta, na dveh majhnih kmetijah in v isti župniji. Nekega poletnega dne sta se mami odločili, da vseh osem mulcev peljeta na krajše počitnice. In prav med temi počitnicami so se rodile te zgodbe. To so resnične zgodbe, ki so se dogajale in se še dogajajo vsakomur izmed nas. So zahvala, prošnja, so bolečina srca, so vzklik veselja in upanja. Pripoveduje nam jih devetletna Polona, ki hodi v četrti razred. Predvsem pa so zgodbe, ki jih je spisalo otroško srce, v katerem ima Marija prav posebno mesto.
Šmarnice so ljudska pobožnost, s katero častimo Devico Marijo meseca maja. Meseca maja v Sloveniji cvetijo rože (šmarnice), ki jih ljudje radi prinesejo, da okrasijo predvsem Marijin oltar. Podobno kakor rože lahko Mariji prinašamo tudi naše molitve in jo na ta način častimo. Lepo je, če si v prostoru pripravimo Marijino podobo (sliko ali kip). Za šmarnice si pripravimo Marijino podobo (sliko ali kip). Lahko dodamo tudi križ in svečo. Šmarnice začnemo s križem, potem preberemo (ali poslušamo) šmarnično branje. Nato zmolimo litanije in še eno desetko rožnega venca. Če molimo šmarnice zvečer, še lahko dodamo večerno molitev. Če je le mogoče, zapojemo kakšno Marijino pesem.
V letošnjih šmarnicah za otroke je izšla knjiga Marjete Cerar Največji dar. V njej nam avtorica približa Marijo, članico naše družine. Zgodbe, ki jih bomo brali na straneh letošnjih šmarnic za otroke, so zgodbe dveh družin. Dveh mam, dveh očkov in osmih otrok, ki so vsi približno enake starosti. Vsi živijo preprosto življenje na obrobju mesta, na dveh majhnih kmetijah in v isti župniji. Nekega poletnega dne sta se mami odločili, da vseh osem mulcev peljeta na krajše počitnice. In prav med temi počitnicami so se rodile te zgodbe. To so resnične zgodbe, ki so se dogajale in se še dogajajo vsakomur izmed nas. So zahvala, prošnja, so bolečina srca, so vzklik veselja in upanja. Pripoveduje nam jih devetletna Polona, ki hodi v četrti razred. Predvsem pa so zgodbe, ki jih je spisalo otroško srce, v katerem ima Marija prav posebno mesto.
Šmarnice so ljudska pobožnost, s katero častimo Devico Marijo meseca maja. Meseca maja v Sloveniji cvetijo rože (šmarnice), ki jih ljudje radi prinesejo, da okrasijo predvsem Marijin oltar. Podobno kakor rože lahko Mariji prinašamo tudi naše molitve in jo na ta način častimo. Lepo je, če si v prostoru pripravimo Marijino podobo (sliko ali kip). Za šmarnice si pripravimo Marijino podobo (sliko ali kip). Lahko dodamo tudi križ in svečo. Šmarnice začnemo s križem, potem preberemo (ali poslušamo) šmarnično branje. Nato zmolimo litanije in še eno desetko rožnega venca. Če molimo šmarnice zvečer, še lahko dodamo večerno molitev. Če je le mogoče, zapojemo kakšno Marijino pesem.
V letošnjih šmarnicah za otroke je izšla knjiga Marjete Cerar Največji dar. V njej nam avtorica približa Marijo, članico naše družine. Zgodbe, ki jih bomo brali na straneh letošnjih šmarnic za otroke, so zgodbe dveh družin. Dveh mam, dveh očkov in osmih otrok, ki so vsi približno enake starosti. Vsi živijo preprosto življenje na obrobju mesta, na dveh majhnih kmetijah in v isti župniji. Nekega poletnega dne sta se mami odločili, da vseh osem mulcev peljeta na krajše počitnice. In prav med temi počitnicami so se rodile te zgodbe. To so resnične zgodbe, ki so se dogajale in se še dogajajo vsakomur izmed nas. So zahvala, prošnja, so bolečina srca, so vzklik veselja in upanja. Pripoveduje nam jih devetletna Polona, ki hodi v četrti razred. Predvsem pa so zgodbe, ki jih je spisalo otroško srce, v katerem ima Marija prav posebno mesto.
Šmarnice so ljudska pobožnost, s katero častimo Devico Marijo meseca maja. Meseca maja v Sloveniji cvetijo rože (šmarnice), ki jih ljudje radi prinesejo, da okrasijo predvsem Marijin oltar. Podobno kakor rože lahko Mariji prinašamo tudi naše molitve in jo na ta način častimo. Lepo je, če si v prostoru pripravimo Marijino podobo (sliko ali kip). Za šmarnice si pripravimo Marijino podobo (sliko ali kip). Lahko dodamo tudi križ in svečo. Šmarnice začnemo s križem, potem preberemo (ali poslušamo) šmarnično branje. Nato zmolimo litanije in še eno desetko rožnega venca. Če molimo šmarnice zvečer, še lahko dodamo večerno molitev. Če je le mogoče, zapojemo kakšno Marijino pesem.
V letošnjih šmarnicah za otroke je izšla knjiga Marjete Cerar Največji dar. V njej nam avtorica približa Marijo, članico naše družine. Zgodbe, ki jih bomo brali na straneh letošnjih šmarnic za otroke, so zgodbe dveh družin. Dveh mam, dveh očkov in osmih otrok, ki so vsi približno enake starosti. Vsi živijo preprosto življenje na obrobju mesta, na dveh majhnih kmetijah in v isti župniji. Nekega poletnega dne sta se mami odločili, da vseh osem mulcev peljeta na krajše počitnice. In prav med temi počitnicami so se rodile te zgodbe. To so resnične zgodbe, ki so se dogajale in se še dogajajo vsakomur izmed nas. So zahvala, prošnja, so bolečina srca, so vzklik veselja in upanja. Pripoveduje nam jih devetletna Polona, ki hodi v četrti razred. Predvsem pa so zgodbe, ki jih je spisalo otroško srce, v katerem ima Marija prav posebno mesto.