Kuhinja je prostor v katerem ljudje navadno preživljamo največ časa. Pa naj bo to ločena kuhinja, kjer pripravljamo hrano, ali kuhinja z jedilnico, pogosto podaljšana v dnevno sobo, ki tako postane osrednji bivalni prostor. Verjetno ni naključje, da se družinski dom navadno ocenjuje prav po njej in da je to prostor, za katerega smo pripravljeni odšteti največ denarja ter mu namenjamo največ pozornosti. Ker kuhinjsko pohištvo kupujemo za deset in več let, je na prvem mestu kakovost materialov. Da pa bi bil to hkrati estetski in funkcionalno ustrezen prostor, je potrebno pred opremljanjem razmisliti o marsičem.
Dobra kuhinja je praktična, udobna, pregledna in dostopna. Izredno pomembno vlogo v njej igra shranjevanje, saj je stvari, ki jih tam shranjujemo zares veliko. Govorimo o hrani, loncih, krožnikih, kozarcih in kuhinjskih pripomočkih. Postavitev kuhinjskih omaric mora biti prilagojena vrstnemu redu pri procesu kuhanja, s čimer prihranimo čas in zmanjšamo število poti. Prav tako je potrebno upoštevati nakupovalne in prehranjevalne navade stanovalcev. Če si želimo, da bi bil prostor pospravljen, bomo sledili desetletje staremu trendu zaprtih omaric in globokih predalov na potisk. Sodobni trendi sicer narekujejo vse več odprtih polic, na katerih sta posoda in hrana na dosegu roke in vidni, vendar pa lahko takšna kuhinja kaj hitro deluje preveč natlačena in neurejena, stvari na policah pa je nemogoče zadovoljivo pospraviti.
Razporeditev kuhinjskih elementov naj bi bila brez izjeme funkcionalna, primerno pa je tudi, da je ambient, ki ga ustvarja čim bolj uporabniku prijazen. Kuhinjo naj bi se načrtovalo na podlagi tako imenovanih delovnih centrov, ki se delijo na shranjevanje, pripravo živil, kuhanje in peko, shranjevanje kuhinjske posode in pripomočkov ter čiščenje posode. Da bi zagotovili zgoraj omenjeno funkcionalnost, naj bodo slednji organizirani v enakem zaporedju, kot teče postopek priprave hrane.
Osnovno izhodišče za dobro osnovano kuhinjo, je tako imenovani delovni trikotnik, za katerega velja, da vsota razdalj med tremi glavnimi delovnimi centri (v vrstnem redu hladilnik, pomivalno korito, kuhalna plošča) ne znaša več kot 6,6 metra. Osnovna formula za takšno zasnovo pa je pravzaprav zelo preprosta. Hrano vzamemo iz shrambe/hladilnika, jo očistimo, pripravimo, skuhamo in serviramo. Iz samega zaporedja opravil naravno sledi, da so prvi v nizu hladilnik in shranjevalna omara ali predali, v katere pospravimo živila. Sledita mu pomivalni stroj in omarica s koritom, pod katerim je koš za smeti, ki ga uporabljamo tudi po tem, ko smo kosilo ali večerjo že pojedli, glavna delovna površina, na kateri hrano pripravljamo, kuhalna plošča in servirni prostor. Priporočljivo je, da so pod zadnjimi tremi enotami (priprava, toplotna obdelava, serviranje) nameščeni predali, različnih velikosti. V njih bomo shranjevali posodo, steklenice, kuhalno orodje, jedilni pribor, manjše gospodinjske aparate, pripomočke za peko, začimbe ipd. Če imamo kuhinjo brez visečih omaric, moramo v predalih nameniti prostor tudi za krožnike, kozarce in skodelice.
Višino kuhinjskih elementov je najbolje prilagoditi višini uporabnika, višina delovne površine za ljudi, ki denimo uporabljajo invalidski voziček, je seveda nižja. Čeprav v sodobnih kuhinjah prevladujejo visoke vgradne omare, ki imitirajo videz stene, z vgrajenimi vgradnimi gospodinjskimi aparati in prostorom za shranjevanje, se je še vedno mogoče odločiti za klasične viseče omarice. Priporočeno je, da jih montiramo vsaj 50 cm nad višino delovne plošče. Kuhinjska napa mora biti postavljena nekoliko više, minimalno 65 cm nad delovno ploščo in 75 cm nad plinskim štedilnikom.
Veliko ponudnikov ponuja brezplačen pogovor s svetovalcem, ki predstavi ponudbo in možnosti za kuhinjsko opremo, na podlagi želja in zmogljivosti stranke pa se skupaj pripravi tudi 3D izris, ki bo pomagal pri prostorski predstavi in razumevanju dejanske namestitve kuhinjskega pohištva. Pomembno je, da na takšnem sestanku povemo vse svoje želje in potrebe. Naročilo naj bo oddano šele, ko smo z izrisanim popolnoma zadovoljni. Prednost takega izrisa je, da med samim postopkom lahko spreminjamo postavitev ali barve. Ko se odločimo za končno različico, s katero smo popolnoma zadovoljni, se začne dejanska izdelava pohištva po naročilu.
Kuhinjsko pohištvo po meri je primerno tako za vse, ki se soočajo s prostorskimi problemi, zaradi katerih je naročanje serijskih kosov oteženo, kot tiste, ki imajo natančno izdelane predstave o tem kako naj bi njihova kuhinja izgledala in niso pripravljeni na kompromise. Cena takega pohištva ni bistveno višja od serijskih izdelkov primerljive kakovosti, zato so brez izjeme dobra izbira.
Za izdelovalca pomeni izdelava kuhinj popolno prilagoditev prostoru in stranki ter vedno temelji na komunikaciji dveh polov, ki ju je, če želimo, da je izdelek dober, treba povezati. Pri takšnem naročilu se upošteva izključno strankine želje, ki pa jih izdelovalec s kakovostnimi materiali in dobro izdelavo še oplemeniti.
Naročanje pohištva se navadno začne s pogovorom, med katerim naročnik izvajalcu posreduje svojo idejo o tem kako naj bi prostor, ki ga opremlja izgledal. Po uvodnem pogovoru je potrebno prostor natančno izmeriti, stranke pa se s pomočjo svetovalca odločijo o materialih in načinih postavitve.