23. april, ki ga je Unesco leta 1995 razglasil za svetovni dan knjige, je posvečen promociji branja, založništva in zaščiti avtorskih pravic ter intelektualne lastnine. Hkrati pa je to priložnost za spodbujanje k branju vseh ljudi, zlasti mladih, da začnejo uživati v branju in posledično tudi pridobiti spoštovanje do prispevkov vseh ustvarjalcev, ki so s svojimi deli pripomogli k družbenemu in kulturnemu napredku človeštva.

ZAKAJ RAVNO 23. APRIL?

Svetovni dan knjige se zgleduje po prazniku Sv. Jurija, v katerem so Katalonci v en praznik združili več običajev oziroma praznikov – tudi praznik vrtnic, ki izvira iz sedemnajstega stoletja – in dobili dan, na katerega so fantje dekletom podarili vrtnico (lepoto), one pa njim knjigo (znanje). Hkrati pa je to simboličen dan za svetovno književnost, saj so na ta dan leta 1616 umrli Cervantes, Shakespeare in Inca Garcilaso de la Vega. Ta dan je tudi rojstni dan ali dan smrti številnih svetovno znanih in cenjenih literarnih ustvarjalcev: Maurice Druon, Haldor K. Laxness, Vladimir Nabokov, Joseph Pla, Rupert Broke, William Wordsworth in Manuel Mejia Vallejo.

Na ta dan se predaja naziv "svetovne prestolnice knjige".

23. april je tudi dan, ko si mesta predajajo prestižen Unescov naziv svetovna prestolnica knjige. Ljubljana se je z njim ponašala leta 2010 in ga potem predala Buenos Airesu. V letu 2019 je bila nosilka naziva Šardža v Združenih arabskih emiratih. Ta naziv bo letos predala mestu Kuala Lumpur v Maleziji.