Krim

Ljubljansko geodetsko društvo je leta 1994 postavilo obeležje izhodišču krimskega koordinatnega sistema. Odmevna prireditev ob postavitvi je pomenila veliko priznanje stroki, Krim pa je postal razpoznaven simbol geodetske dejavnosti v Sloveniji. To je bil tudi začetek našega vsakoletnega stanovskega druženja na vrhu Krima. 

KRIM – ZELO STARA IN POMEMBNA GEODETSKA TOČKA

Klasična geodetska osnova za izdelavo kart in geodetskih načrtov je triangulacijska mreža: geodeti na terenu izberejo temeljne merske točke, tako da nastane najprej osnovna mreža trikotnikov s 25- do 45-kilometrskimi stranicami (to je mreža I. reda), vanjo pa postopoma vgrajujejo vse gostejše mreže temeljnih točk. V mrežah geodeti merijo kote in dolžine, nato pa izračunajo koordinate točk.

Pred več kot dvesto leti so v Evropi nastale prve topografske karte na triangulacijski osnovi in prvi katastrski načrti. Karte so bile namenjene zlasti vojskovanju, kataster pa pravilnemu obdavčenju zemljišč.

L. 1806 se je v avstroogrski državi začelo obdobje sistematsko planiranih geodetskih izmer. Prednost je imela izmera za vojaške karte, sledila ji je katastrska izmera.

Okoli l. 1818 je nastal krimski koordinatni sistem, to je pravokotni ravninski sistem, v katerem so bili izdelani katastrski načrti Kranjske, Koroške in Goriške dežele ter Trsta in Istre s kvarnerskimi otoki. Koordinatni križ je položen v trigonometrično točko Krim, in sicer tako, da je pozitivna os x usmerjena po krimskem meridianu na jug, pozitivna os y pa na zahod. Velik del teh načrtov geodeti vzdržujejo še danes.

Vojaški geodeti so na Krimu postavili točko I. reda najkasneje l. 1816 ali 1817. Vojaška triangulacija pa se je kot osnova katastrske izmere le deloma obnesla. Zato so morali katastrski geodeti ustvarjati v glavnem novo mrežo – katastrsko triangulacijo. Pri nas so jo začeli l. 1817 na Krasu; točko Krim so vključili l. 1819.

Najstarejši geodetski dokument o Krimu opisujejo lego točke; datum je žal izostal. Dalje izvemo, da je bila točka prvotno označena z majhno kamnito gomilo in da so trajne oznake (tudi podzemne) postavili l. 1861, 1877 in 1899; iz te dobe so meritve, ki so Krim vključile v osnovno triangulacijo Avstroogrske, s tem pa tudi v evropsko triangulacijsko mrežo.

L. 1933 in ponovno l. 1947 so geodeti jugoslovanske vojske na točki sezidali opazovalni steber. Takrat začeta triangulacijska dela so nazadnje dala novo mrežo s koordinatami v državnem Gauss-Krügerjevem sistemu.

L. 1963, ko je tik ob točki že stal sedanji planinski dom, so nadomestili steber z nižjo oznako na istem mestu. Nad njo so v višini strehe zgradili poseben opazovalni steber. Sledile so pomembne meritve, namenjene povečanju kvalitete mreže I. reda v Sloveniji. Geografske koordinate, napisane na spominski plošči, so določene iz satelitskih opazovanj v letu 1994.

Marjan Jenko, ob deseti obletnici postavitve obeležja