Kriminalistika Pdf

Buna gr kriminalistika, idaretm funksiyas olan orqanlara maraq gstrn mlumatlar tqdim edir dalt. oxsayl amillri yrnrk cinayt mexanikasn dqiqldirmkl ox vaxt sizin kim olduunu tapmaq mmkndr cavabdehdir.

Kriminalistika kako znanost ima specifino mjesto u drutvenim znanostima iz razloga to je multidisciplinarna znanost. Osim to je tijekom povijesti razvila vlastite metode i sredstva za otkrivanje, istraivanje i dokazivanje, ona iz drugih znanosti preuzima metode i sredstva i primjenjuje ih izravno ili ih prilagoava svojim potrebama. Neke od tih znanstvenih metoda kriminalistika preuzima bez posebnog prilagoavanja i preraivanja. Ipak nije rije o istoj mehanikoj primjeni tih metoda. One se prilagoavaju potrebama koje su uvjetovane pretkaznenim i kaznenim postupkom. Istodobno u okvirima kriminalistike se stvaraju nove kriminalistike metode traseologije, daktiloskopije, identifikacije, fotografije, kriminalistike psihologije itd. Radi otkrivanja, istraivanja i dokazivanja kaznenih djela unutar kriminalistike znanosti vri se konstruiranje specijalnih kriminalistikih ureaja i sredstava. Rije je o kriminalistiko-tehnikim sredstvima za rad na terenu.

Kriminalistika Pdf

DOWNLOAD 🔥 https://bytlly.com/2y5yGL 🔥

Pojem kriminalistika je bila prvi omenjena leta 1885. Prvi jo je omenil italijanski profesor za pravo, Raffaele Garofalo kot "Criminologia". Kasneje je francoski antropolog Paul Topinard uporabil podoben francoski pojem "Criminologie[1]. Glavno delo Paula Topinarda je bilo izdano leta 1879. V osemnajstem in zgodnjem devetnajstem stoletju je bil poudarek kriminologije na reformi kazenskega prava in ne na vzrokih kaznivih dejanj. Znanstveniki, kot sta Cesare Beccaria in Jeremy Bentham, so se bolj ukvarjali s humanitarnimi vidiki pri ravnanju s kriminalci in reformo ve kazenskih zakonov. Velik napredek v kriminologiji je bil doseen po prvi etrtini dvajsetega stoletja. Prvi ameriki ubenik o kriminologiji je leta 1920 pod naslovom "Criminology" napisal sociolog Maurice Parmalee. Uvedeni so bili tudi programi, ki so bili razviti s posebnim pomenom, da tudente usposobijo za kriminaliste, vendar je bil razvoj teh programov precej poasen.

Interesi kriminalistov vkljuujejo preuevanje narave kriminala in zloincev, izvora kazenskega prava, etiologije kriminala, drubene reakcije na kriminal ter funkcioniranje organa kazenskega pregona in kazenskih zavodov. Na splono lahko reemo, da kriminalistika svoje preiskave usmerja po treh poteh: prvi, preuuje naravo kazenskega prava in njegovo uporabo ter pogoje, pod katerimi se razvija, drugi, analizira vzronost kaznivih dejanj in osebnost zloincev; in tretji, preuuje nadzor nad kriminalom in rehabilitacijo storilcev kaznivih dejanj. Kriminalistika tako v svoj obseg vkljuuje dejavnosti zakonodajnih organov, organov pregona, pravosodnih institucij, popravnih zavodov ter izobraevalnih, zasebnih in javnih socialnih agencij.

Vuka kriminalistiky na eskch vysokch kolch a jej perspektiva (Kriminalistika je jednou z tzv. pomocnch vd trestnho prva a je s nm zce propojena. Poznatky z kriminalistiky jsou velmi dleit pro dn provdn trestnho zen, obzvlt pak sti tkajc se dokazovn. Z toho je zejm jej spojitost s trestnm prvem. S kriminalistikou pichzej velmi asto do styku jak orgny inn v trestnm zen, tak i dal osoby majc prvnick vzdln. Problmem je, e k prvotnmu seznmen dochz nezdka prv a v rmci praxe, nebo v souasn dob je trend nastaven tak, e kriminalistika asto nen na eskch vysokch kolch vyuovna jako povinn pedmt, ale zpravidla se jedn pouze o tzv. pedmt povinn voliteln. Vjimkou jsou pouze ppady, kdy se jedn o studijn programy pmo zamen na kriminalistiku. Otzkou zstv, zda je takovto pstup sprvn, i zda by bylo namst zaadit kriminalistiku mezi ty pedmty, se ktermi by se ml povinn seznmit kad (budouc) prvnk. V pedkldanm lnku se zamme rovn na vznam kriminalistiky pro trestn zen a na pnos znalost z tto oblasti v rmci rznch nejen prvnickch profes. Zrove neopomeneme ani historii vuky kriminalistiky na eskch vysokch kolch. V zvru pedkldme vahy nad tm, jakm zpsobem souasn stav zmnit a jak jsou skuten perspektivy vuky kriminalistiky na eskch vysokch kolch.)

V souladu s vnitnmi pedpisy univerzity a vnitnmi pedpisy fakulty je pro doktorsk studijn program Teoretick prvn vdy - Trestn prvo, kriminologie a kriminalistika zzena sedmilenn oborov rada.

Absolvent tdia tudijnho odboru kriminalistika a kriminolgia doke analyzova problmy a situcie, ktor vznikaj v rznych oblastiach aplikcie poznatkov kriminalistiky a kriminolgie, navrhova asti systmov, spsoby rieenia ich krzovch stavov, ako aj cel systmy tak, aby spali poiadavky systmovosti a je spsobil aplikova ich v organizanej truktre zaoberajcej sa uvedenmi oblasami.

Absolvent prvho stupa vysokokolskho vzdelania v tudijnom odbore kriminalistika a kriminolgia zska teoretick poznatky a praktick zrunosti potrebn na zvldnutie povolania v oblasti bezpenostnch sluieb. Je schopn samostatne vykonva manarske funkcie na nich stupoch riadenia a funkcie pecialistov na strednch stupoch riadenia. Spa poiadavky na odborn spsobilos poda prvnych predpisov Slovenskej republiky a poda Euro-pean Vocational Qualifications for Basic Guarding (Eurpska odborn kvalifikcia pre zkladn ochranu).

Absolvent druhho stupa vysokokolskho tdia v tudijnom odbore kriminalistika a kriminolgia poas predchdzajceho tdia zskal detailn teoretick poznatky a praktick zrunosti potrebn na rozvjanie schopnost ich tvorivho uplatovania pri vkone povolania v sfre bezpenostnch sluieb. Absolvent doke analyzova kriminalistick objekty a kriminologick stavy a situcie v oblasti bezpenosti a jej naruenia. Vie samostatne spracovva koncepn nvrhy na rieenie porch v celom systme kriminalistickch alebo kriminologickch situcii a jeho jednotlivch prvkoch. Vie samostatne spracovva odborn posudky a expertzne vyjadrenia vo vymedzench odvetviach. Absolvent m osvojen teoretick vedomosti v oblasti aplikcie znalost kriminalistiky a kriminolgie pre podporu bezpenosti, ochrany osb a majetku, najm nslednch a preventvnych opatren. Rozvja intelektulne spsobilosti, praktick zrunosti a osobnostn vlastnosti, ktor mu umonia samostatne pripravova a realizova odborn a expertn a pecializovan kriminalistick alebo kriminologick skmanie, ako aj projekty a prevzia zodpovednos za ich komplexn rieenie aj na nrodnej a medzinrodnej rovni.

Absolvent tdia v tudijnom odbore kriminalistika a kriminolgia m potrebn rozsah vedomost z terie a aplikcie prrodovednch, technickch, socilnych a humanitnch vied vrtane prva a bezpenosti na spen plnenie loh v bezpenostnch systmoch najm na seku ochrany prv osb a ich majetku.

Absolvent tretieho stupa tdia tudijnho odboru kriminalistika a kriminolgia disponuje ucelenmi znalosami o kriminalite ako hromadnom socilno-prvnom fenomne, monostiach jeho kontroly a o jeho prevencii. Ovlda spsoby zskavania, zaisovania, vyhodnocovania a vyuvania kriminalistickch stp a kriminalistickej identifikcie. Disponuje aj znalosami prrodnch, technickch, humanitnch a spoloenskch tudijnch odborov, zskanmi kombinciou poznatkov tudijnch odborov.

Nastavni plan i program studijskog programa Pravo, bezbednost i kriminalistika prua mogunost sveobuhvatnog i kvalitetnog obrazovanja sticanja znanja, za razliita zanimanja, a koja e studentima prenositi renomirani nastavnici i saradnici. Studijski program razvijen na Pravnom fakultetu za privredu i pravosue je specifian i jedinstven, jer omoguava svrenim studentima da se profiliu upravo u oblasti bezbednosti i kriminalistike, a ujedno da steknu sva relevantna pravna znanja za uspeno polaganje pravosudnog ispita, te je spektar moguih zanimanja veoma irok. Neka od prestinih zanimanja sa perspektivom obavljanja samostalnih delatnosti su npr. tuilac, sudija, advokat, detektiv, oficir bezbednosti i sl.

Kriminalistick stav je jednm z nejstarch, vysoce odbornch policejnch tvar s celosttn psobnost, kter se specializuje na vkon kriminalistickotechnick a znaleck (expertizn) innosti v oborech elektrotechnika, chemie, kriminalistika, psmoznalectv a strojrenstv.

Obor kriminalistika je v souasn dob pedstavovn odvtvmi: mechanoskopie, trasologie, elektrotechnika, defektoskopie, metalografie a technick diagnostika, balistika, zkoumn runho psma, zkoumn psma psacch stroj, technick zkoumn doklad a psemnost, technick zkoumn pravosti platidel a cenin, daktyloskopie, chemie, fyzikln chemie, biologie, genetika, antropologie, fonoskopie, zkoumn videozznam, zkoumn fotografi a fotografick techniky, analza dat a zkoumn nosi dat.

Zejm kad prvn vzdlan lovk si je vdom, co to je kriminalistika. Je ada definic renomovanch autor, praktik i teoretik, kte definuj tento ji samostatn vdn obor. Kriminalistika sama je pojmem jak celosvtovm, tak nam. Jan Evagelista Purkyn a mnoz dal pedstavitel jsou mnohdy znmj v zahrani ne-li u ns, co bohuel astji bv pravidlem. Kriminalistika prola dlouhodobm vvojem. Ve starovku byl kladen draz na soudn lkastv, objektivn dkazy poplatn dob (zejmna vslech), stedovk je opakem. Stedovk a ran novovk znamenal posun zpt. Zkladnm pravidlem bylo doznn, za jakoukoliv cenu. Doznn rovn se usvden, tedy skonen vyetovn a ji een jen trestu. V ad ppad trestu fyzickho, adekvtnho spoleenskmu postaven a spchanmu skutku. Jist ani tortura, muen ve form fyzickho nsil, nebylo nim neobvyklm. 17dc91bb1f