Poplave

OKROGLA MIZA IN RAZSTAVA

Oddelek za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani, Komisija za hidrogeografijo pri Zvezi geografov Slovenije in Agencija Republike Slovenije za okolje so 21. 3. 2019 organizirali predavanja, okroglo mizo in razstavo na temo poplav. Dogodek je potekal na Filozofski fakulteti.

Ob mednarodnem dnevu voda je bila v sklopu praznovanja 100-letnice Oddelka za geografijo FF UL in 5. obletnici akcije Oznak visokih voda organizirana Geografska okrogla miza s predavanji.

Na predavanjih so geografi sodelovali kot predstavniki različnih strokovnih in izobraževalnih institucij in predstavili geografske vidike poplav.

Izpostavljeno je bilo, da so poplave naraven pojav, da potrebuje voda razlivne površine in da se moramo na poplave prilagajati skladno z naravnogeografskimi danostmi. Ukrepe je potrebno prilagoditi vrstam poplav, na primer hudourniških in kraških poplav. Pri tem je pomembno tudi prilagajanje na vplive podnebnih sprememb.

Geografsko izobraževanje na fakultetah usmerja k celovitemu pristopu reševanja poplavne problematike oz. celovitemu upravljanju porečij. Predstavljena je bila tudi akcija Oznake visokih voda, ki jo izvajata Agencija RS za okolje in Komisija za hidrogeografijo pri Zvezi geografov Slovenije. Z akcijo oznak visokih voda geografi ozaveščamo in izobražujemo različne deležnike na lokalni in državni ravni. Nameščanje oznak je učinkovit ukrep za ustrezno načrtovanje rabe prostora, ki ga je treba na nivoju države okrepiti. Akcija je zeleni ukrep, kamor geografi prištevamo tudi kranjsko steno.


Odmevi v javnosti:

Okrogle mize se je udeležilo okoli 100 slušateljev. V skupni geografski diskusiji pa so bili izoblikovani tudi glavni sklepi okrogle mize:

1. Poplave so naravni pojav, ki ga ni mogoče preprečiti, lahko pa omilimo posledice in se prilagodimo.

2. Podnebne spremembe prispevajo k večji verjetnosti ekstremnih hidroloških dogodkov, kar zahteva ozaveščanje in dolgoročno prilagajanje nanje.

3. Preventivni sonaravni ukrepi in premišljena raba prostora izboljšujejo možnosti izogibanja večjim škodam zaradi poplav.

4. Država naj uresničuje sprejete protipoplavne strategije in zakone.

5. Geografsko sprejemljivi ukrepi so:

· dolgoročna osnova za protipoplavno varnost so Načrti upravljanja s POREČJI (namesto dosedanje rabe »Načrt upravljanja voda«),

· trajnostno in dolgoročno upoštevanje naravno-geografskih danosti,

· omogočanje stika vodotoka s poplavno ravnico,

· večnamenskost protipoplavnih pregrad (zadrževanje visokih voda in raba te vode ob suši),

· ohranitev mokrišč kot zadrževalnikov viškov poplavnega odtoka,

· ohranitev naravnega stika reke s podzemno vodo,

· izobraževanje in ozaveščanje vseh starostnih skupin na lokalnem, regionalnem, državnem nivoju

6. Geografi podpiramo naslednje konkretne ukrepe:

· ohranitev naravnih hidromorfoloških lastnosti,

· zelena infrastruktura (kranjska stena),

· manjši sonaravno urejeni zadrževalniki,

· oznake visokih voda,

· napovedovanje poplav na državni in čezmejni ravni.