PRIHODNOST GEOGRAFIJE - MARKO KREVS

Ko spregovorimo o prihodnosti svoje stroke, sploh ob stoletnici, smo morda nagnjeni k razposajenosti in zgodovinskem optimizmu – pa vendar si po naše, celostno, dovolimo tudi kakšno kritično misel o popotnici, ki jo ima geografija pred vstopom v prihodnost.

Fotografija prikazuje »sedanjost« leta 2004. Smo naredili kaj narobe – kot stroka, oddelek – da je današnja podoba, ki jo bomo doživeli čez dober teden, bistveno drugačna? Ali smo – v tem primeru vsi oddelki za geografijo - le žrtve okoliščin?

Ne preživi najmočnejša ali najbolj inteligentna stroka, ampak najodzivnejša na spremembe.

Kaj je tisto, kar omogoča preživetje, ohranitev vrste v živem svetu / in če naredimo analogijo - stroke v »svetu strok«? Če naj verjamemo gospodu na sliki, je to prilagodljivost, odzivnost na okoliščine, v katerih se znajde. Poglejmo, koliko to uspeva geografiji.


Najprej o obstoju geografije kot stroke. Obstaja in uveljavljena je okoli 150 let. Je samoumevno, da bo tako tudi v bodoče? Že doslej ni imela povsod enakega statusa, ni bila samoumevna, niti v t.i. razvitem svetu. Ne le v znanosti, izobraževanju, ampak tudi v družbi in v našem vsakodnevnem življenju


Poglejmo še nekaj dejstev, ki kažejo na položaj geografije v družbi - in jih lahko jemljemo kot izziv, ali oviro za prihodnost geografije. Na prvo nas je opomnil že kolega Toni Gosar ob neki drugi obletnici.

  • Noben geograf ni dobil Nobelove nagrade

  • Geografija manjka v mnogih shemah / kodiranju disciplin. Tudi njen položaj v trojni delitvi disciplin na naravoslovne, družboslovne in humanistične je vedno poljuben / problematično določen.

  • Številni geografski oddelki in inštituti se preimenujejo v (domnevno) tržno bolj zanimive

  • Relativno nizki indeksi citiranosti / faktorji vpliva v geografskih znanstvenih revijah

  • Krčenje javnega sektorja - doslej glavnega zaposlovalca geografov

  • Delovna mesta zanimiva za geografe zasedajo druge stroke

  • UL: soočamo se s prostorsko, kadrovsko in tehnološko podhranjenostjo geografskega oddelka

  • Države lahko preživijo brez / ali z manj geografije v osnovnih šolah (Avstralija) ali brez združenja geografov (Italija)?

Poleg navedenega je za sedanjost in prihodnost stroke nevarno ohranjanje zakoreninjenega predsodka, da je opisna veda in prinašalec geografskih informacij, kar jo v očeh mladih in širše družbe dela dolgočasno, opisno in enciklopedično.

Premalo, prepočasi izkoriščamo vzvode za utrjevanje položaja stroke, ki nam jih je ponudil tehnološki, geoinformacijski razvoj. Ob vsesplošni dostopnosti geografskih informacij, orodij in veščin danes ljudje za njihovo pridobitev geografov sploh ne potrebujejo!


Kaj pa predstavlja dobro popotnico za prihodnost geografije?

Prvi dve alineji odražata inercijo, ki stroki omogoča neko prepoznavnost in uveljavljenost v družbi:


  • Trenutni obstoj geografije na univerzah in v učnih načrtih v osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju - Slovenija: po urah v učnih programih OŠ / SŠ čisto pri vrhu v EU – primerjalno dovolj priložnosti za inovacije!

  • Ohranjanje celovitosti geografije na večini oddelkov za geografijo.

Sledijo pa dejstva, ki temeljijo predvsem na novih naporih, prilagajanju / odzivu na okoliščine:

  • Kompetence sodobnega geografa vse bolj temeljijo na uporabnosti, reševanju problemov iz „resničnega življenja“, trajnejših znanjih in veščinah, prilagodljivosti.

  • Zametki vseživljenjskega učenja z zaposlenimi geografi in usposabljanje študentov za vseživljenjsko učenje v njihovi karieri.

  • Vse več primerov inovativnih, drznih (študentskih) projektov in tez.

  • Relativno nizka stopnja brezposelnosti – zaposljivost diplomantov zaradi širokega in praktičnega znanja in veščin;

      • čeprav v veliki meri na „negeografskih“ delovnih mestih z razmeroma povprečnimi dohodki.

  • Dvig geografije (UL) na Šanghajski lestvici na 201-300 (medtem ko je UL padla v razred 501-600; bolje od geografije uvrščenih le 5 področij UL) (9/2019).

Geografija naj torej dejavno, z odzivanjem na nove okoliščine poskrbi za svoje preživetje in uspešno prihodnost:

  • Univerza, oddelek, posamezen študent: skrb za kakovostne geografe prihodnosti

  • Celotna stroka: skrb za utrditev položaja geografije v družbi.

Spoštovana družba - glede na povedano se zdi, da nam zaenkrat sploh ne kaže slabo :)

dr. Marko Krevs