Italija / Italy, 27. 1. - 2. 2. 2019
KAKO SMO POLONA, ALJA, NEŽA, MAJA, EVA IN TIA TER ANDREJA IN SUZANA PREŽIVLJALE DNEVE NA PRVI ERASMUS+ MOBILNOSTI V ITALIJANSKI FOSSACESI S KRATKIM POSTANKOM V RIMU
HOW POLONA, ALJA, NEŽA, MAJA, EVA AND TIA AND ANDREJ AND SUZANA SPENT THE DAYS ON THE FIRST ERASMUS + MOBILITY IN ITALIAN FOSSACESA WITH A SHORT STOP IN ROME
Sobota, 26. 1. 2019 Preko Trsta in Benetk v Rim
Dan smo začele zgodaj, saj smo se malo pred šesto uro zjutraj na peronu ljubljanske železniške postaje poslovile od staršev in hišnih ljubljenčkov ter skočile na vlak za Trst.
Vožnja je bila udobna, malo pred Sežano pa nas je pričakal prelepi sončni vzhod. V Trstu smo poiskale vlak za Benetke. Izkazalo se je, da nas bo prevažal »ponos Italije«, hitri vlak Frecciarossa. Učiteljici sva načrtovali rimske oglede, učenke pa so iz nahrbtnikov izvlekle hrano, pijačo in karte.
V Benetkah smo prestopile na enako hitri vlak Frecciargento, ki nas je proti Rimu preko prelepe Toskane ponesel hitro in udobno, pri hitrostih tudi do 286 km/h.
Okrog 17. ure smo prispele v Rim, našle avtobus do hostla, se namestile in takoj oddrvele do Oltarja domovine, oziroma spomenika Viktorju Emanuelu II., kjer smo ujele čudoviti sončni zahod. Podale smo se še do koloseja in ob poti, poleg ruševin, občudovale tudi ulične umetnike.
Preizkusile smo še rimski metro in prvo italijansko večerjo z obveznimi testeninami in pizzo.
We started the day early, as we said goodbye to our parents and pets a little before six in the morning on the platform of the Ljubljana railway station and jumped on the train to Trieste.
The ride was comfortable, and just before Sežana we had a beautiful sunrise. In Trieste we found a train to Venice. It turned out that we would be transported by the “pride of Italy,” the Frecciarossa high-speed train. We planned Roman tours for the teacher, and the students pulled food, drinks and tickets out of their backpacks.
In Venice, we boarded the equally fast Frecciargento train, which took us to Rome via beautiful Tuscany quickly and comfortably, at speeds of up to 286 km / h.
Around 5 pm we arrived in Rome, found a bus to the hostel, settled in and immediately drove to the Altar of the Homeland, or the monument to Victor Emmanuel II, where we caught a beautiful sunset. We went to the Colosseum and along the way, in addition to the ruins, we also admired the street artists.
We also tried the Roman metro and the first Italian dinner with the obligatory pasta and pizza.
27. 1. 2019 Od Rima do Fossacesie
Zgodnji rimski zajtrk in hitri obrati so pripomogli k temu, da smo ta dan obiskale še preostanek rimskih znamenitosti. Od Piazze Navone preko Panteona do Fontane di Trevi in španskih stopnic, kjer so se nam oglasili želodci in smo odhitele na pašto. Nič posebnega ni bila, a za lačne vseeno slastna.
Andreja je povedala, da si moramo ogledati le še Piazzo del Popolo oziroma Ljudski trg ter reko Tibero, potem pa počasi odidemo proti avtobusu. Hodile smo in hodile, našle trg in Tibero, čez most pa tudi prijeten lokal za poobedek. Tam smo izvedele, da je Vatikan pet minut hoje stran, zato smo hodile še malo. Izplačalo se je videti vso tisto veličastno arhitekturo. Do bazilike sv. Petra se je vila dolga kolona, v katero se nismo postavile, kajti lovile smo avtobus do naše končne destinacije, oziroma Lanciana, kjer so nas okrog devetih zvečer pričakali gostitelji. Učenke so bivale pri družinah v Fossacesii oziroma Mozzagrogni, kjer sta se nahajali obe šoli. Ob odhodu k družinam jih je malo stisnilo. V skupini sošolk je vseeno lažje odkrivati svet.
An early Roman breakfast and quick turns helped us visit the rest of the Roman sights that day. From Piazza Navona through the Pantheon to the Trevi Fountain and the Spanish Steps, where our stomachs pounded and we hurried to the pasta. It was nothing special, but delicious for the hungry nonetheless.
Andreja said that we only have to see Piazza del Popolo or Ljudski trg and the river Tibero, and then we slowly go towards the bus. We walked and walked, found the square and the Tiber, and across the bridge also a cozy bar for lunch. There we learned that the Vatican is a five minute walk away, so we walked a little further. It paid off to see all that magnificent architecture. To the Basilica of St. Petra was in a long column, which we did not put in, because we were chasing the bus to our final destination, or Lanciano, where the hosts were waiting for us around nine in the evening. The students stayed with their families in Fossacesia or Mozzagrogna, where both schools were located. When they went to the families, they were a little squeezed. In a group of classmates, however, it is easier to discover the world.
Ponedeljek, 28. 1. 2018 Fossacesia
Dopoldan smo se zbrali v šoli. Učenke so prišle pred nami. Vse so bile videti zadovoljne. Povedale so, da so jih toplo sprejeli in da znajo bolj malo angleško. Pomagajo si s prevajalnikom.
Najprej so nam pripravili kulturni program. Sledile so predstavitve zgodovine sodelujočih držav. Dekleta so dokazala, da znajo zbrano poslušati in v kvizih, ki so sledili predstavitvam, so zmagovale.
Svojo predstavitev so izvedle brezhibno. Z učiteljico Andrejo sva bili zelo ponosni. Vsi so naju spraševali, kako dolgo se učijo angleščino in koliko ur na teden jo imamo. Ugotovili smo, da smo na istem z drugimi državami, a naša dekleta kljub temu blestijo. Popoldan smo si ogledali Lanciano, ki leži v provinci Chieti v pokrajini Abruzzo, kjer smo tisti teden bivale tudi me. Lanciano je čudovito starodavno mesto. Ogledali smo si ozke mestne ulice in okoliške hribe, ki so precej spominjali na domače Kamniško-Savinjske Alpe ter cerkev, v kateri naj bi se v preteklosti zgodil čudež, v katerem se je med mašo vino spremenilo v kri in hostija v meso. Ogledali smo si še pretresljivo razstavo v spomin na holokavst.
We gathered at the school in the morning. The students came before us. They all looked pleased. They said they were warmly received and knew a little more English. They help themselves with a translator.
First, they prepared a cultural program for us. Presentations of the history of the participating countries followed. The girls proved that they can listen together and won in the quizzes that followed the presentations.
They performed their presentation flawlessly. Teacher Andreja and I were very proud. Everyone was asking us how long they have been learning English and how many hours a week we have it. We’ve found that we’re on the same page with other countries, but our girls still shine. In the afternoon we visited Lanciano, which lies in the province of Chieti in the province of Abruzzo, where we also stayed that week. Lanciano is a beautiful ancient city. We took a look at the narrow city streets and the surrounding hills, which were quite reminiscent of the local Kamnik-Savinja Alps, and the church where a miracle was supposed to take place in the past, in which wine turned into blood and host into flesh during Mass. We also saw a shocking exhibition in memory of the Holocaust.
Torek, 29. 1. 2019 Mozzagrogna, Fossacesia
Zjutraj nas je šolski avtobus z mini sedeži (naša utesnjenost na vožnjah z njim je povzročala veliko smeha) odpeljal do podružnične šole v Mozzagrogni. Predstavili so nam šolo, ki se, v večletnem pričakovanju gradnje nove, nahaja kar v stanovanjskem bloku. Šolo v treh razredih obiskuje 60 otrok.
Gostitelji so nam pripravili likovno delavnico barvanja mandale, ki je predstavljala mozaike z bazilike v Fossacesii.
Nato je sledila delavnica body beata (ritmičnega ploskanja, tleskanja, udarjanja po telesu). Bilo je zabavno.
Potem smo si šli ogledati še baziliko, da smo našli mozaike, ki smo jih prej barvali.
Popoldne smo v šoli izvedli še glasbene delavnice. Bolgarski šolarji so pesem le zapeli, poljski so nas poleg pesmi naučili še nekaj plesnih korakov, prav tako naša dekleta, ki so zapela Ob bistrem potoku je mlin in pesem ponazorila še z gibi, ki so se jih naučili še drugi učenci. Za šolo iz Turčije je zapela kar njihova učiteljica ob igranju na zanimivo brenkalo z imenom baglama oziroma saz in ob spremljavi učenke na violini.
In the morning, a school bus with mini seats (our cramped rides with it caused a lot of laughter) took us to the branch school in Mozzagrogna. They introduced us to the school, which, in the long-awaited construction of a new one, is located in an apartment block. The school is attended by 60 children in three classes.
The hosts prepared for us an art workshop of mandala painting, which presented mosaics from the basilica in Fossacesia.
This was followed by a body beat workshop (rhythmic clapping, clapping, hitting the body). It was fun.
Then we went to see another basilica to find the mosaics we had painted before.
In the afternoon we held music workshops at the school. The Bulgarian schoolchildren only sang the song, the Polish ones taught us a few dance steps in addition to the song, as well as our girls who sang Along the clear stream, the mill and the song were illustrated with movements learned by other students. For the school from Turkey, their teacher sang while playing an interesting trumpet called baglama or saz and accompanied by a student on the violin.
Sreda, 30. 1, 2019 obisk Terama ter Ascoli Picena
Skupaj s šolarji iz Fossacesie smo se odpeljali na ekskurzijo v Teramo in potem naprej v Ascoli Piceno.
Obe mesti smo si ogledali z vodičkama, v Ascoli Piceno pojedli kosilo v srednjeveški restavraciji in se prijetno utrujeni zvečer vrnili v Fossacesio.
Together with the schoolchildren from Fossacesia we went on an excursion to Teramo and then on to Ascoli Piceno.
We toured both cities with guides, ate lunch at a medieval restaurant in Ascoli Piceno and returned to Fossacesio in the pleasantly tired evening.
Četrtek, 31. 1. 2019 Fossacesia
Zjutraj so nam glasbeno delavnico pripravili še italijanski učenci. Z gibi smo se naučili nekaj osnovnih italijanskih besed.
Nato smo na kmečkem turizmu izdelovali pasto alla chitarra. Na posebnem lesenem pripomočku, ki ima na vrhu napete strune ( od tu kitara iz imena), se valja testo za testenine, dokler podolgovati špageti ne padejo v spodnji škatlasti del. Seveda smo špagete potem z okusno paradižnikovo omako tudi pojedli.
Zvečer smo se učitelji v bližnjem Lancianu poslovili od bolgarske ekipe, ki je odhajala domov že tisto noč.
Učenke so se družile z gostitelji.
In the morning, a music workshop was prepared for us by Italian students. We learned some basic Italian words with gestures.
We then made pasta alla chitarra on farm tourism. On a special wooden device that has taut strings on top (hence the guitar from the name), roll the pasta dough until the elongated spaghetti falls into the bottom boxy part. Of course, we also ate the spaghetti with a delicious tomato sauce.
In the evening, the teachers in nearby Lancian said goodbye to the Bulgarian team that was going home that night.
The students hung out with the hosts.
Petek, 1. 2. 2019 Pescara, Fossacesia
Zjutraj smo z vlakom obiskali bližnjo Pescaro, letoviški kraj z dolgimi peščenimi plažami na obali Jadranskega morja. Dekleta so si privoščila malo nakupov, vse skupaj pa kosilo v prijetni restavraciji. Gostitelji so namreč za kosilo predlagali McDonalds, ki pa so ga dekleta družno zavrnile. Učiteljici sva si oddahnili in bili ponosni na izbirčnost njihovih želodčkov.
Zvečer nas je čakala poslovilna zabava, na katero so prišli učitelji in vse gostiteljske družine, ravnatelj, podžupanja Mozzagrogne in vsi mi.
Mize so se šibile od dobrot, ki so jih pripravile gostiteljske družine – v tem tednu so se izkazali na vseh področjih. Gostoljubno so sprejeli naše otroke, jih namestili, hranili, zabavali, vozili na izlete in na koncu še pripravili pogostitev.
Hvaležne za vse, smo v sobotnih zgodnjih jutranjih urah odpotovale proti domu.
Čudovita izkušnja je za nami. Oktobra 2019, ko bomo sodelujoče v projektu gostili pri nas, se bomo morali kar potruditi. Še prej pa nas čaka obisk Poljske.
In the morning we took a train to visit nearby Pescara, a resort town with long sandy beaches on the Adriatic coast. The girls indulged in a few purchases and all together had lunch at a cozy restaurant. The hosts suggested McDonalds for lunch, but the girls socially rejected it. We teachers took a break and were proud of the pickiness of their stomachs.
In the evening, a farewell party was waiting for us, attended by teachers and all the host families, the principal, the deputy mayor of Mozzagrogne and all of us.
The tables were buzzing with delicacies prepared by the host families - this week they proved themselves in all areas. They hospitably received our children, accommodated them, fed them, entertained them, drove them on trips and finally prepared a feast.
Grateful for everyone, we headed home on Saturday early in the morning.
A wonderful experience is behind us. In October 2019, when we will host the participants in the project, we will have to make an effort. Even earlier, a visit to Poland awaits us.