Rezultati

Informacijska brošura

Povezava do informacijske brošure, ki je v tiskani obliki dostopna v Krajinskem parku Strunjan

Karte ogroženosti

Karta ogroženosti obale v Mesečevem zalivu v Strunjanu na različnih topografskih podlagah

(Podatki GURS, Javne informacije Slovenije, Geodetska uprava Republike Slovenije, Digitalni ortofoto posnetek - DOF, lidarski posnetek in temeljni topografski načrt - TTN5)

Interaktivna karta je dostopna na naslovni strani projekta

Prispevek o projektu na RTV Slovenija - oddaja Med valovi (27.6.2018), dostopno na arhivu RTV SLO

Povzetek rezultatov projekta

Namen projekta je bil obravnava problematike padanja kamenja (v širšem pomenu pojem zajema kamenje, skale in večje bloke) v zalivu sv. Križa v Strunjanu oz. v Mesečevem zalivu. Gre za območje z izredno strmim pobočjem (do 70°), ki ga tvori tudi do 80 m visok flišni klif, ki je zaradi svoje biotske in geomorfološke raznovrstnosti zaščiten v območju Nature 2000 in Naravnega rezervata Strunjan, ki velja za ožje zavarovano območje Krajinskega parka Strunjan. Flišni klif tvori zaporedje kamnin meljevca, laporovca in peščenjaka, vmes pa se pojavljajo posamezne debele plasti karbonatov. Plasti so preperele in intenzivno razpadajo zaradi klimatskih dejavnikov (padavin, osončenosti), erozije in abrazije morja, posledično pa na tem območju pada kamenje. Velikosti »kamenja« so zelo različne – od drobnih delcev laporovcev, ki se krušijo ob številnih dogodkih in ne ogrožajo obiskovalcev, do izredno velikih, tudi večmetrskih blokov karbonatnih t. i. megaplasti, ki so pod križem na vrhu klifa in so izredno nevarni za ljudi. Padanje kamenja potrjujejo padli bloki, vidni v zalivu Sv. Križa. Ker se predvsem v poletni turistični sezoni tam zadržuje precej sprehajalcev in kopalcev, pomenijo zanje omenjeni procesi precejšnje tveganje.

V sklopu projekta smo izvedli več terenskih dni na območju obravnavanega zaliva; na uvodnih terenskih dnevih so bili prisotni pedagoški mentorji, nato pa so študenti samostojno popisovali litologijo klifa in predvsem dimenzije in litološke značilnosti izpadlih blokov in skal (t.i. nemih prič). Te podatke so nato uporabili za povratne analize pri modeliranju padanja kamenja, blokov in skal v programu Rocfall. S tem so simulirali, po kakšnih trajektorijah se lahko krušijo omenjeni bloki in predvsem, s kakšnimi energijami padejo na kopalno območje na vznožju klifa. Za izdelavo prerezov smo uporabili lidarski posnetek ozemlja,. Rezultati modeliranja so tako izbrani prerezi na celotnem območju zaliva, ki kažejo padanje blokov, v nadaljevanju pa so bili ti prerezi z modeliranimi vrednostmi preneseni v GIS okolje, kjer so energije in prerezi prikazani tudi na topografski karti. V tem primeru gre za prikaz območja s kategorijami ogroženosti, ki so bile narejene na osnovi zmodeliranih vrednosti energij. Na vzhodnem delu zaliva je ogroženost manjša, saj so kinetične energije padlih skal v rangu od 0 do nekaj kJ, kar je posledica drugačne litološke sestave kot na zahodnem delu. Na vzhodu namreč prevladujeta laporovec in peščenjak, pri čemer so kosi izpadlih peščenjakov manjši in imajo manjše kinetične energije. Zahodni del (od križa proti rtu Strunjan) pa ima bistveno večje kinetične energije (do približno 2000 kJ) in je to območje bolj ogroženo, čeprav je pogostnost izpadlih skal manjša. Tam se namreč pojavljajo do nekaj metrov debele plasti kalkarenita (t.i. karbonatni megabedi), ki predstavljajo bistveno večje bloke z večjo energijo. Centralni del zaliva pa ima manjše naklone in je pokrit z vegetacijo, zato ima nizko stopnjo ogroženosti. V sodelovanju z gospodarsko družbo EHO projekt d.o.o. in Krajinskim parkom Strunjan smo predlagali tudi možne zaščitne ukrepe pred padanjem kamenja, ki bi lahko zaščitili obiskovalce. Najboljši ukrep bi bile skrite lovilne zaščitne mreže in manjše pregrade, ki bi ublažile padanje in zmanjšale energije, toda izvedba je stvar nadaljnje presoje in finančnih sredstev, ob upoštevanju ohranjanja klifa kot naravne vrednote.

Rezultati projekta so v sklopu zastavljenih ciljev – informacijska brošura, ki je kot PDF dokument in tiskano gradivo na voljo na spletni strani projekta in tudi v Krajinskem parku Strunjan. Vsi rezultati, pridobljeni tekom projekta (prerezi v programu Rocfall, ostale karte, terenski popisi, fotografije, meritve razpok ipd.) so javno dostopni na spletni strani projekta (https://sites.google.com/view/cliffall).

Idejna zasnova zaščitnih ukrepov - EHO projekt d.o.o.

Idejna zasnova zaščitnih ukrepov

IDZ-EROZIJA_KLIFI_2010-VGP_DRAVA-EHO.pdf

Predstavitev podjetja EHO projekt d.o.o. v sklopu prenosa znanja - 18.7.2017 na UL NTF

Klifi-predstavitev ziga.ppt

Karta erozijske ogroženosti celotne slovenske obale (avtorji: Eho projekt d.o.o.)

Prerezi simulacij padanja kamenja in skal

Ostali rezultati