Franz Schmidt (1874-1939):
Das Buch mit sieben Siegeln / Knjiga s sedmimi pečati
9. junij 2019, velika dvorana SNG Maribor
10. junij 2019, Kulturni dom, Weiz
11. junij 2019, Stefaniensaal, Graz
23. junij 2019, velika dvorana Musikvereina, Dunaj
9. junij 2019, velika dvorana SNG Maribor
10. junij 2019, Kulturni dom, Weiz
11. junij 2019, Stefaniensaal, Graz
23. junij 2019, velika dvorana Musikvereina, Dunaj
Dirigent: Alois J. Hochstrasser
Datumi:
Lokacija: Zavod Antona Martina Slomška, Vrbanska c. 30, Maribor
10., 11. in 22/23. junija bo organiziran avtobusni prevoz iz Maribora na prizorišče koncerta in nazaj.
po dogovoru
Franz Schmidt in njegov oratorij »Knjiga s sedmimi pečati« („Das Buch mit sieben Siegeln“)
Franz Schmidt se je rodil leta 1874 v Bratislavi. Ta izredno nadarjeni glasbenik je študiral pri Antonu Brucknerju in se zaposlil kot čelist pri Dunajskih filharmonikih (tudi pod Gustavom Mahlerjem). Bil je nadarjen pedagog, učenci so o njem govorili, da je že zgolj njegova prisotnost spodbujala muzikalnost v človeku. Od leta 1911 je bil profesor za čelo, klavir in kompozicijo ter od leta 1925 ravnatelj Dunajske visoke šole za glasbo (Wiener Musikhochschule). Ustvaril je številna orgelska dela, opere, simfonije in komorno glasbo. Zaradi pretresov v privatnem življenju je začel v tridesetih letih vse bolj bolehati. Zavedajoč se svojega bližnjega konca je začel po srčnem infarktu leta 1935 skladati »Knjigo s sedmimi pečati«, ki velja za njegovo edino duhovno delo. Bolezen je vedno znova prekinjala faze ustvarjanja. To skoraj dvourno skladbo je končal v dveh letih, le malo pred smrtjo.
»Knjiga s sedmimi pečati« je bila napisana za Dunajsko pevsko društvo. V Avstriji je pridobila status nacionalne svetinje in se še zmeraj redno izvaja. Zaradi velike težavnosti za zbor in instrumentaliste se izven Avstrije izvaja redkeje. Schmidt je skrajšal svetopisemsko besedilo, preuredil posamezne dele in mestoma dodal lastno besedilo, še posebej pri opisu pečatov. Ohranil je nekatere časovne skoke in podvajanja svetopisemskega izvirnika.
Oratorij je komponiran v velikem loku. Sprva harmonična, diatonična glasba postaja ob odpiranju pečatov vse bolj kromatična in ekspresivna ter proti koncu spet harmonična. Skladba je z dvema orgelskima soloma razdeljena na tri dele (Schmidt je razumel prva dva dela kot enoto). Orgelska solistična dela se navezujeta na glasbo zbora in orkestra in dopuščata poslušalcu, da se prepusti lastnim mislim.