Peroj je letovišče, znano še iz rimskih časov, ko je bilo imenovano Praetoriolum (Casale Petriolo). Bil je del rimske province Dalmacije, ki je zajemala večji del današnje Hrvaške (tako Dalmacijo kot Istro). Naselje je bilo vključeno v rimsko cestno omrežje zaradi svoje strateško pomembne pozicije ob Jadranskem morju.

Provinca Dalmacija je nato, med letoma 32–27 pr. n. št., spadala pod na novo nastalo provinco Ilirik. Po letu 10 je provinca Ilirik razpadla in se razdelila na Dalmacijo in Panonijo. A rimsko obdobje ni bilo tisto, ki je imelo pomemben pomen za razvoj in izgled mesta kot ga poznamo danes.

Ključen je bil prihod pravoslavnih Črnogorcev. Peroj je tako poznan tudi kot »črnogorska Istra«. Dospetje črnogorskih pravoslavcev v 17. stoletju je pomenilo postavitev mnogih pravoslavnih spomenikov in cerkva v Peroju in okolici, ki stojijo še danes. Za Perojčane velja, da so v večini potomci trinajstih črnogorskih družin, ki so kraj naselile leta 1657.

Po izbruhu kuge v 16. stoletju, je bil Peroj zapuščen do 17. stoletja, ko ga je naselilo 13 družin črnogorske pravoslavne vere. Danes v Peroju še vedno živijo potomci teh družin, ki ohranjajo svojo kulturo in običaje.

Prebivalci Peroja so se tradicionalno ukvarjali s kmetijstvom, pridelavo oljčnega olja in vina ter ribolovom, danes pa se zelo hitro razvija turizem. [1]