Začetek AVTO MOTO DRUŠTVA v Mengšu sega v leto 1946. Takrat so Mirko Lavrič, Dore Oražem, Miha Kmetič, Jože Merčun, Lojze Battelino, Lojze Blejc, Miha Gregorc, Vinko Vahtar, Drago Traven, in Jože Bardorfer v okviru Telesnovzgojnega (fiskulturnega) društva Mengeš ustanovili odsek za motoristiko, v katerem je bilo od 25 do 30 članov. V teh prvih povojnih letih so se pojavili prvi motorji in kasneje tudi prvi avtomobili. Pojavila se je potreba po izobraževanju voznikov in vzdrževaju teh vozil, zato so nastala prva avto moto društva. Že prvo leto so pod vodstvom Mirka Lavriča začeli prirejati tečaje za voznike motorjev, saj avtomobilov takrat še ni bilo. Odsek za motoristiko pa je imel v lasti 1 motocikl.

Program je obsegal motoroznanstvo, poznavanje cestnoprometnih predpisov in praktično vožnjo. Začetek je bil skromen, saj so kandidati morali na izpit v Kamnik, kjer je bil sedež okraja. Odsek za motoristiko se je kot krožek leta 1947 pridružil Avto-moto društvu – AMD Kamnik. Prostor za tečaje so dobili v Pavovčevi gostilni in pozneje v domu fizkulturnega društva. V letu 1948 pa se je krožek pridružil Avto grupi Avto-moto društva Domžale (v nadaljevanju AMD). V letu 1949 so Mengšani dobili od armade star dvosedežni odprti osebni avtomobil. Vozilo ni bilo v voznem stanju in so ga za pouk tečajnikov lahko večkrat razstavili, spomladi 1950 pa sta ga Mirko Lavrič in Martin Dolinšek usposobila za vožnjo.

Na ustanovnem občnem zboru 9. Junija 1950 so Mengšani ustanovili AMD Mengeš. Za boljšo predstavo je zgovoren podatek da so bili tega leta v Mengšu le trije avtomobili. Prvi predsednik je bil Stane Modec, podpredsednik Ivan Kurent, tajnik Dore Oražem, odborniki pa Jože Mulej, Vinko Vahtar in Miha Hladnik. Med ustanovnimi člani so bili še Milan Jenčič, Miha Gregorc, Franc Kosec-Starinov, Drago Traven in Mirko Lavrič, ki je bil tudi sicer duša motoristike v Mengšu in je v letu 1952 postal predsednik društva. V tem času so redno prirejali tečaje za voznike motorjev in avtomobilov. Motoroznanstvo in poznavanje cestnoprometnih predpisov sta predavala Mirko Lavrič in Tone Bukovec iz Domžal. Leta 1953 je predsednik postal Ramis Tirovič, leta 1955 Ivan Vidrih in leta 1960 Franc Mulej. Za Mirkom Lavričem je leta 1954 skrb za šoferske tečaje prevzel Franc Mulej. V dogovoru z vojnim odsekom so v letih 1957 do 1959 šoferske tečaje obiskovali tudi vojaški obvezniki, tako so fantje prišli k vojakom že kot šoferji, poleg tega pa je društvo s tem tudi nekaj zaslužilo.

Kmalu se je društvo začelo ukvarjati tudi s tekmovalnim športom. V letu 1955 je po Staretovem drevoredu do Glavnega trga priredilo polževe dirke, tekmovali pa so tudi z motorji in tovornjaki.

AMD Mengeš je med prvimi v Sloveniji začelo organizirati motokros tekmovanja in že v letih 1956 in 1957 priredilo prvo motokros vožnjo čez Gobavico. Naslednje leto so tekmovanje ponovili, v letu 1958 pa so imeli pri domu TVD Partizan v Mengšu spretnostne vožnje. V letu 1960 so pripravili večje tekmovanje v polževih vožnjah z zaprekami za motorje, 30. julija istega leta pa je društvo priredilo meddruštvene ocenjevalne hitrostne dirke Mengeš-Trzin-Domžale-Šmarca-Duplica-Mengeš.

Dne 7. Oktobra so imeli v Mengšu prireditev Motokros Gobavica na 1500 metrov dolgi progi. Izmed 25 tekmovalcev iz Mengša, Domžal, Tržiča, Cerkelj in iz Jesenic je zmagal Tržičan Rotar. Prireditev si je ogledalo več kot tisoč gledalcev. Motokros Gobavica so imeli tudi v letu 1963. Tekmovanje so načrtovali za občinski praznik 28. Julija, ker pa je dva dni prej potres hudo prizadel Skopje in je bilo na ta dan splošno žalovanje, je bilo tekmovanje prestavljeno na 15. September.

Prvi šolski avtomobil, ki že nekaj let ni bil več uporaben, so leta 1959 prodali Francu Ložarju iz Štude. V zimski sezoni 1962-1963 so kupili 350-kubični motor JAWA. Tone Zorman je z njim leta 1963 tekmoval v Orehovi vasi in na domači Gobavici. V zimski sezoni 1963-1964 sta na motoskijoringu (smučanje na motorno vleko) na zamrznjenem Blejskem jezeru društvo zastopala Tone Zorman na motorju in Zdravko Kopitar na Smučeh. V naslednjih nekaj sezonah sta s tem motorjem tekmovala Anton Jereb in Janez Šijanc. Športni funkcionarji AMD Mengeš so pri organizaciji večjih tekmovalnih prireditev pomagali tudi društvom v Kamniku, Orehovi vasi in na Grobniku.

Prav tako je AMD podpiralo tekmovalce v drugih avto moto športih. Domačina Jernej Kušar in Hribar Sta dosegala zavidljive uspehe na državnem nivoju.

Avto-moto tečaji so postajali vse bolj zahtevni. Da bi se AMD Mengeš obdržalo in uveljavilo pri vzgoji voznikov, je moralo slediti vedno novim zahtevam. Sekretariat za notranje zadeve je leta 1962 izdal pismeno potrdilo, da Avto-moto šola v Mengšu ustreza normativom. Do leta 1964 je bila šola v mežnariji, potem pa so jo preselili v nekoliko preurejene prostore za delavnice pri Francetu Veiderju-Komparetu; tu je ostala do 10. Novembra 1970, ko je društvo dobilo prostore v kulturnem domu. Predsednik društva je v letu 1964 postal Marko Hribar. V tem času so imeli na leto po dva ali tri šoferske tečaje, na vsakem pa je bilo po 25 do 30 tečajnikov. Kandidatov za praktične vožnje je bilo seveda več, kajti mnogi so se teorije naučili sami. Za praktične vožnje so imeli društvena ali svoja vozila. Društvo je v letu 1963 kupilo dva osebna vozila Zastava 750. Člani AMD Mengeš so se leta 1965 z obema voziloma udeležili zvezdaste vožnje s startom in ciljem v Ljubljani.

V sodelovanju z vodstvi šol v občini je društvo pripravilo vožnjo s kolesi za šolsko mladino in spoznavanje cestnoprometnih predpisov. Janez Šijanc je v letu 1966 tekmoval na državnem prvenstvu v motokrosu. Naslednje leto so motor prodali in hkrati prenehali s prirejanjem motokrosov, še naprej pa so svoje člane podpirali z denarjem, da so lahko nastopali drugod. Udeležili so se Avtorallyja bratstva i jedinstva v Jajcu in nato večkrat na Tjentištu. V letih 1978, 1979 in v letu 1980, ko je društvo praznovalo 30-letnico, so bile v Mengšu spretnostne vožnje za motoriste in avtomobiliste. Že leta 1969 so člani AMD Mengeš pomagali pri organizaciji sindikalnega rallyja in taki rallyji so potem postali njihove stalne tradicionalne prireditve – zaključili so jih leta 1989 z 20. Avtorallyjem.

Leta 1979 so od Francke Keržan kupili nadstropje hiše s 170 kvadratnimi metri stanovanjske površine, in s prostornim dvoriščem. Slabo gospodarsko poslopje so podrli in namesto stare drvarnice sezidali garaže za štiri avtomobile. Obnova prostorov, ostrešja, strehe ter ureditev kanalizacije, otrditev in asfaltiranje dvorišča so trajali več let. Pri tem so opravili veliko prostovoljnega dela. Del stroškov je prevzelo tudi društvo upokojencev Mengeš, ki je lastnik pritličja. V preurejene prostore se je AMD Mengeš skupaj z avtošolo preselijo v letu 1981.

Tako smo pridobili urejeno in s sodobnimi pripomočki opremljeno učilnico za teoretični pouk voznikov motornih vozil. Pri tem ima precej zaslug Jože Žargi, ki je bil med leti 1970 in 1989 tudi predsednik šolske komisije; Ivan Cotman pa je bil več let honorarni predavatelj. Dalj časa je na šoli predaval tudi Slavko Šolar iz Ljubljane.

Kasneje je vodja šole Mirko Zrin, ki je obenem tudi honorarni predavatelj. Avtošola je z leti prerasla v eno večjih in uspešnejših šol v regiji in tudi širše v Sloveniji.

Poleg številnih pokalov, ki so jih spretni tekmovalci prinesli od vsepovsod, lepšajo društveno sobo tudi priznanja Krajevne skupnosti Mengeš, Avto-moto zveze Slovenije in Avto-moto zveze Jugoslavije. Za Markom Hribarjem je predsedniško mesto v letu 1969 prevzel Ivan Vidrih, za njim leta 1984 Ivan Ošep, ki je bil pred tem več kot petnajst let gospodar društva in si je v tem času prizadeval za nakup in obnovo društvenih prostorov.

Že davnega leta 1949, se je začela pisati zgodba dobre avtošole pri AMD Mengeš. Skrb za nadaljevanje tradicije je bila leta 1993 zaupana avtošoli Retos.

Poleti leta 1993 smo ustanovili družinsko podjetje Retos s sedežem v Mengšu.Na temeljih dolgoletnih izkušenj poučevanja v Avto Moto Društvu Mengeš smo v lepem zelenem okolju starega dela Mengša odprli avtošolo. Pred avtošolo imamo veliko parkirišče in zelen senčen park, v bližini pa tudi velik lasten poligon.

V podjetju Retos d.o.o. s svojim strokovnim delom, modernim pristopom in zavidljivimi uspehi utrjujemo položaj vodilne avtošole v naši regiji. Smo najstarejša avtošola v Sloveniji Sodimo med najuspešnejše in tudi večje avtošole v tej regiji in tudi v Sloveniji. To nam uspeva s poštenim delom, s krepitvijo dolgoročnih medosebnih odnosov ter zaupanja med zaposlenimi in kandidati. To je osebna izkaznica avtošole Retos!

Smo avtošola, katera pristopa k vzgoji in izobraževanju voznikov kar se da celostno in individualno. Ponosni in veseli smo prav za vsakega kandidata, ki opravi šoferski izpit in zadovoljen zapusti našo avto šolo. Znani smo po tem, da imajo naši kandidati res samo toliko ur praktične vožnje kolikor jih dejansko potrebujejo. Našo avtošolo zapušča že druga generacija voznikov. V vseh teh letih pa je uspešno opravilo izpit že blizu 8.000 tisoč zadovoljnih voznikov, na kar smo še posebej ponosni in se jim, prav vsakemu posebej, zahvaljujemo za izkazano zaupanje!

Smo specialisti za poučevanje vožnje osebnih vozil ter prikolice in še posebej znani kot številka ena za poučevanje mopedistov in motoristov. Trudimo se biti boljši in našemu delu vedno dodati več. Prav vsak zainteresirani kandidat za voznika motorja se pri nas med drugim lahko nauči nagibanja motorja skozi ovinke vse do kolena!

Za napredek in dobro delo avto šole pa so zaslužni predvsem naši zaposleni, ki dobro poznajo svoje delo, se redno izobražujejo, hodijo v službo z veseljem in se potrudijo za vsakega kandidata posebej! Svoje delo jemljemo kot hobi in način življenja ter skupaj s kandidati delujemo kot ena velika družina! Domačnost in sproščeno vzdušje sta naši dobrodošlici! Od tod tudi skoraj 70% uspešnost na izpitih naši kandidatov, kar je izjemen uspeh tudi v slovenskem merilu!