Župnija Gotovlje

Župnijska cerkev je posvečena svetemu Juriju, ki goduje 23. aprila. 

Cerkev je bila prvotno podružnica župnije Žalec, iz katere je bila izločena pred 1260. Župnik je prvič omenjen že 1263. 1291 se omenja kaplan, 1362 cerkev, 1472 pa župnijska cerkev. Na tem mestu je najprej stala romanska cerkev. Sredi 15. stol. je bila sezidana gotska cerkev, katere tloris je ostal do danes skoraj nespremenjen. Med leti 1743 in 1745 so stavbo barokizirali. Povišali in obokali so ladjo, na novo so doobokali prezbiterij in prizidali kapelo. 1771 je bil popravljen zvonik, ki je bil 1907 še enkrat predelan. Zvonik, katerega stene krasi stilizirana rustika, je pokrit s korenasto streho. Na njegovi Z steni je v drugem nadstropju freska sv. Jurija v boju z zmajem iz 20. stoletja. Zakristija je bila postavljena 1927. Taborsko obzidje okrog cerkve so verjetno podrli pred 1907.

V notranjščini, v prezbiteriju so upodobljeni Srce Jezusovo, sv. Maksimilijan, sv. Florijan, sv. Jurij in sv. Viktorin Ptujski. V ladji so naslikani sv. Družina, sv. Janez Nepomuk, sv. Valentin, sv. Štefan, sv. Lovrenc, sv. Barbara in sv. Lucija. Na pevskem koru sta upodobljena sv. Cecilija in sv. kralj David, nad kapelo Matere Božje pa Žalostna Mati Božja. V kapeli so naslikani prizori Oznanjenje, Marijino rojstvo, Brezmadežna, Marijina pot v tempelj in Obiskanje.

Stebrni oltar Device Marije v kapeli je iz časa ok. 1880. Menzo, tabernakelj in kipa sv. Joahima in Ane sta iz 1908. Kip Rožnovenske Matere Božje je z. zač. 19. stol. Na steni visi slika Križani s sv. Frančiškom Asiškim iz 19. stol. V kapeli stoji tudi krstni kamen iz 17. stol.

Nad kamnitim velikim oltarjem sv. Jurija tabernakeljskega tipa visi slika Sv. Jurija v boju z zmajem iz 1771. Ob oltarju visi slika sv. Marka iz časa ok. 1770, v prezbiteriju stojita še kipa Srce Marijino in Srce Jezusovo iz 1930.

Levi stranski oltar sv. Agate spremljata kipa sv. Apolonije in sv. Barbare. Na desnem stranskem oltarju sv. Jožefa stojita kipa sv. Antona Puščavnika in sv. Ignacija Lojolskega. 

Prižnica z reliefi štirih evangelistov in s kipom Mojzesa je bila izdelana 1874.

Podružnična cerkev je posvečena sveti Jedrti, ki goduje 17. marca (Jedrt, Gertruda, Jera). 

Zgodovinski podatki o tej cerkvi so zelo skopi. Iz zapiskov Strassburškega vizitacijskega zapisnika je razvidno, da sega njena prva omemba v leto 1545. Nadaljnji zapisi iz leta 1880 omenjajo, da je bil leseni strop v ladji še brez ometa. Cerkev je obrnjena s prezbiterijem proti vzhodu v pročelju z zvonikom. V ladjo cerkve je s pročelne strani polkrožno in na ajdovo zrno prirezan vhod h kateremu so nekdaj vodile visoke kamnite stopnice, 2008 pa so bile nadomeščene z betonskimi. Ob straneh so mala polkrožno zaključena okna. Levo od prezbiterija je vhod v zakristijo, ki je bila prizidana pozneje. Z desne strani je preprost vhod. Ob pročelju cerkve je bil prizidan tudi zvonik, ki ima svoj vhod. 

Glavni oltar sestavljajo kamnita menza, ki je na stebričkih. V sredini slike sv. Jedrti iz leta 1847 kleči na klečalniku svetnica, spredaj levo so košare z jedili in zdravili, zadaj omara s knjigami, zgoraj oblaki in žarki. Kipi, ki so nekdaj krasili glavni in stranski oltar so bili iz konca 18. stoletja ali morda še starejši. Tako cerkev kot tudi kip sv. Jedrti sta iz časa gotike (druga polovica 12. stoletja – 16. stoletja).

Levi stranski oltar je enak desnemu. Sestavljajo ga kamnita menza s stebrički. Krasi ga slika Matere Božje s sv. Nežo in Cecilijo. Po zapisih bi naj bila oba oltarja in slike iz srede 17. stoletja. Desni stranski oltar sestavljajo kamnita menza s stebrički. Krasi ga slika, kjer je upodobljena zaroka sv. Katarine. 

Prižnica je rokodelsko delo. Kor je pri glavnem vhodu in je raven. Na koru so orgle iz srede 19. stoletja. Križev pot je iz začetka 19. stoletja. 

Nekdaj so bile v ladji cerkve klopi z letnicama 1707 in 1745, ki so jih leta 1991 zamenjale novejše. Ostanek predhodnih klopi je restavriran in je nameščen pod korom. V klopeh na desni strani je nebo iz srede 19. stoletja.

V gozdu proti vzhodu stoji preprosta kapela, ki je nadomestna kapela za lepo kapelo, ki je nekdaj stala na Rinki in so jo porušili po drugi svetovni vojni. Kapelco na Rinki so krasile freske sv. Jožefa, Vincencija, Matevža, Pankracija, Janeza Nepomuka, Frančiška Ksaverija iz okoli leta 1900 in s kipom Pieta.

Mimo sv. Jedrti vodi Jakobova pot, ki v Občini Žalec predstavlja del mednarodne Jakobove poti, ki je označena v skladu z mednarodno oznako »Jakobova školjka«. Na odseku od Šentjungerta do sv. Jedrti poteka vzporedno s Savinjsko planinsko potjo.