V cerkvi sv. Nikolaja v Žalcu smo na na večeru duhovno-sakralne glasbe prisluhnili izjemnim mladim glasovom – pevkam in pevcem Akademskega pevskega zbora sv. Cecilije iz Ljubljane, pod vodstvom dirigenta Mihe Zupanca Kovača. Zbor je predstavil skladbe frančiškanskih skladateljev, pa tudi druge bisere sakralne glasbe in nova dela mladih slovenskih skladateljev na koncertu.
Slovesnost blagoslova obnovljenega zvonjenja v gotoveljski župnijski cerkvi je vodil celjski opat Marjan Jezernik. Preureditev zvonov in zvonenja bo žlahtno bogatila vsa bogoslužna opravila v cerkvi. Zvonovi imajo že od nekdaj posebno mesto v Cerkvi, saj so zanje pri vsaki cerkvi zgradili tudi zvonik, iz katerih se glas zvonov razlega po vsej župniji. Oznanjajo nam pomembne pa tudi vsakdanje dogodke življenja župnije in Cerkve. Glas zvonov spremlja kristjane od rojstva pa do smrti. Kličejo nas k molitvi in nas tako opozarjajo, da ne smemo nikoli pozabiti svoje hvaležnosti do Boga.
Nadaljuje se obnova oltarja v žalski cerkvi.
Poromali smo do svetišča Marije, Božje Matere in Kraljice na Vejno nad Tržaškim zalivom. Velikanska betonska cerkev daje vtis mogočnosti. Beton in steklo dopolnjujejo gladka marmorna tla. Čudovita notranjost je iz trikotnih modulov ali ponavljanje enakostraničnih trikotnikov, ki predstavljajo simbol Boga ali troedine Božje osebe oziroma podobnost z inicialkama A in M (Ave Marija). Leta 1958 je tedanji papež Pij XII. pozval vso Italijo, naj po naročilu Marije iz Fatime opravijo posvetitev Marijinemu brezmadežnemu srcu. V ta namen je kip Fatimske Marije romal po 92 italijanskih mestih, z zaključkom v Trstu, ko so na Vejni septembra 1959 položili temeljni kamen za novo svetišče. V cerkvi je tudi oltar svetih Cirila in Metoda. Po Sveti maša smo se odpeljali v Trst, kjer smo si ogledali rimsko gledališče, cerkev Marije Snežne in Stolnico Svetega Justa.
Veroučno leto se je za veroučence vseh treh župnij začelo z uvodno sv. mašo v Žalcu.
V gasilskem domu na Ložnici pri Žalcu je bila v nedeljo popoldne sveta maša ob praznovanju Marijinega rojstva. Praznik Marijinega rojstva – mali šmaren, se obhaja 8. septembra, devet mesecev po prazniku Marijinega brezmadežnega spočetja 8. decembra.
Obeležili smo že pet let, odkar je župnik Vlado začel svoje poslanstvo v naši župniji. Ob tej priložnosti smo se mu iskreno zahvalili za njegov trud in predanost, ki ju daje naši skupnosti.
Na predvečer praznika Marijinega vnebovzetja smo se priporočili Mariji na Lurdu. Po sveti maši je bila procesija s svečkami okrog cerkve.
V Vrbju pred domom Karitas je bila sveta maša v spomin na Usmiljene brate ter za vse sodelavce in dobrotnike Karitas.
Skupno srečanje župnijskih pastoralnih svetov vseh treh župnij je bilo pri sv. Neži v Libojah. Poleg duhovnega dela srečanja in premišljevanja, so se začrtali tudi skupni dogodki v prihodnjem katehetskem letu.
Na zapovedan praznik svetega Rešnjega telesa in krvi (telovo) obhajamo Jezusovo navzočnost v zakramentu sv. Rešnjega telesa in krvi – evharistije, ki je središče krščanske vere in zakramentalnega življenja vernih. Bistvo praznika je čaščenje posvečene hostije.
Žalec, 19. 6. 2025
Po maši je bilo prijetno druženje v župnišču.
Griže, 22. 6. 2025
Gotovlje, 22. 6. 2025
Sv. Jedrt, 29. 6. 2025
Veroučenci s starši in drugi župljani iz župnij Žalec, Griže in Gotovelj so skupaj v lepem duhu skupnosti pri sv. Neži v Libojah zaključili veroučno leto. Ob skupni sveti maši, molitvi, pesmi in sproščenem druženju so se spomnili, kako pomembno je rasti v veri, prijateljstvu in srčnosti. Skupina Dominik je s svojim petjem in igranjem polepšala sveto mašo ter ustvarila resnično doživeto in molitveno vzdušje.
Ob prvem svetem obhajilu nas Jezus sprejme v svoje srce.
V Žalcu je bilo srečanje družin iz širše okolice. Najprej je bilo svetoletno romanje v Petrovče, nato je sledilo slavljenje z delavnicami in aktivnostmi za otroke. Srečanje se je nadaljevalo s sv. mašo s škofom Maksimilijanom in slavljenje s skupino Svetnik.
Vsakoletno romanje v Međugorje je vodil župnik Vlado. V cerkvi sv. Jakoba v Međugorju smo se vsak večer udeležili molitve rožnega venca, sv. maše in molitve pred najsvetejšim oziroma češčenja križa. Sestra Ivanka Vasilij nam je pripovedovala o prikazovanjih sv. Marije, nato pa smo opravili križev pot na hrib Križevac, na katerim so vaščani leta 1933 postavili križ. Zgodaj zjutraj smo šli na hrib prikazovanj, kjer se sv. Marija pričela prikazovati 24. junija 1981. V Tihaljini smo poslušali premišljevanja patra Ljuba Kurtoviča in si v cerkvi ogledali spomenik Sv. Mariji, ki naj bi najbolj odražal njeno podobo. Romanje smo popestrili s prijetnim petjem in molitvami.
4. maja praznujemo god sv. Florijana, mučenca. Florijan je zavetnik gasilcev in ga pogosto upodabljajo, ko z vrčem vode gasi ogenj. Je priprošnjik tistih, čigar domove pogosto ogrožata požar ali strela. Maša pri sv. Jedrti je bila v čast sv. Florjanu, zavetniku gasilcev, v sodelovanju s člani PGD Gotovlje.
Pridne roke faranov skrbijo, da bo pozimi topla cerkev in ostala poslopja.
V Gotovljah smo obhajali praznik mučenca sv. Jurija. Sveti Jurij je bil krščanski vojak - vitez iz Kapadokije, sedanje Turčije. Upodabljajo ga kot viteza na konju ali brez njega, pogosto z zmajem, prebodenim s sulico ali mečem. Na jurjevo je po ljudskem koledarju začetek pomladi, ko je že vse zeleno.
Na veliko noč je Jezus tretji dan po križanju vstal od mrtvih. Svete maše so se pričele s procesijo.
Velikonočna nedelja v Žalcu
Velikonočna nedelja v Grižah
Velikonočna nedelja v Gotovljah
Velika sobota je dan celodnevnega čaščenja Jezusa v Božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek.
Blagoslov ognja
Velikonočna sobota se prične z blagoslovom ognja in gob, s katerimi se blagoslovljen ogenj raznaša po domovih. Blagoslov ognja simbolizira Kristusa, ki je luč sveta in zmago življenja nad smrtjo.
Blagoslov ognja v Žalcu
Blagoslov ognja v Grižah
Blagoslov ognja v Gotovljah
Blagoslov jedil
Vsaka jed ima poseben pomen in nas na svoj način želi povezati z vstalim Gospodom. Hren spominja na žeblje, pirhi predstavljajo grob, šunka spominja na Jezusovo telo. Kruh je spečen iz pšeničnih zrn, ki se po setvi prebudijo v novo življenje. Potica spominja na trnovo krono.
Blagoslov jedil v Žalcu
Blagoslov jedil v Grižah
Blagoslov jedil na Sveti Jedrti
Velikonočna vigilija
Velikonočna vigilija (bdenja) nas s slovesnim bogoslužjem uvede v skrivnost Kristusovega vstajenja. Pri tem imajo poseben pomen blagoslov ognja, hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa, in krstno bogoslužje oz. obnovitev krstnih obljub.
Vigilija v Žalcu
Vigilija v Gotovljah
Na veliki petek se spominjamo Jezusovega trpljenja in smrti na križu. Na ta dan se ne obhaja svete maše.
Veliki petek v Žalcu
Veliki petek v Grižah
Veliki petek v Gotovljah
Veliki četrtek je prvi dan velikonočnega tridnevja. Na ta dan se spominjamo obhajanja Jezusove zadnje večerje z apostoli. Je dan evharistije in postavitve duhovniške službe.
Na cvetno nedeljo se začne neposredna priprava na veliko noč Gospodovega vstajenja. Cvetna nedelja, ki je tudi nedelja Gospodovega trpljenja se šteje za prvi dan velikega tedna in je povezana z velikim petkom, ko se spominjamo Gospodovega trpljenja in smrti na križu. Prične se priprava na veliko noč Gospodovega vstajenja. Pred začetek obreda je pred cerkvijo blagoslov butar. V procesiji v čast Kristusa Kralja se jih odnese v cerkev.
Cvetna nedelja v Žalcu
Cvetna nedelja pri Sv. Neži v Libojah
Cvetna nedelja v Grižah
Cvetna nedelja v Gotovljah
Dragi velikonočni kristjani!
V postnem času so pred nami podobe trpečega Jezusa, ki nam skušajo prebuditi sočutje do njega samega. Sprva se nam zdi, da Jezus ne potrebuje naše pomoči ali sočutja, kakor da je njegovo trpljenje že davno mimo … in naše srce do njega se lahko ohladi. Vendar tisočletne teološke razlage učijo, da se Jezus vsak trenutek, nenehno, daruje za nas. Najprej nam služi s tem, da nam daje vse potrebno za življenje. Celotno vesolje usmerja v naš prid in nam daje bivanje. Nato pri vsaki sv. maši obnavlja svoje trpljenje, smrt in vstajenje, da bi zadostil za naše grehe in nam zaslužil večno življenje. Hvaležnost in ljubezen do Jezusa zato najprej izražamo z obiskom in sodelovanjem pri sv. maši in z molitvijo v kateri hvaležno sprejemamo križe in blagoslove vsakdanjega življenja.
Ob veliki noči, ki je naš največji praznik, nas prevzema velika hvaležnost za njegovo trpljenje in vstajenje za nas. Naj vas v teh praznikih tolaži Jezusova ljubezen, ki je močnejša od smrti in naj bo ta darovanjska ljubezen navzoča v naših medsebojnih odnosih.
Vaša duhovnika Vlado in Ivan s sodelavci
SVETO LETO
Letos obhajamo sveto leto 2025. Prvo obhajanje jubilejnega leta sega v leto 1300, ko je papež Bonifacij VIII. pozval vernike, da poromajo v Rim in si izprosijo milosti odpuščanja. Pavel II. pa je z bulo iz leta 1470 določil, da se jubilej praznuje vsakih 25 let.
Geslo jubilejnega leta, ki ga je Frančišek predstavil, je »Romarji upanja«. Kristjani smo ljudje na poti skupaj z Vstalim – proti nebeškemu Jeruzalemu. Pot, ki ji sledimo, je Jezusova oseba, temu, kar pravi, lahko zaupamo, vodi pa nas v polnost, kakršne si nismo nikoli predstavljali. V svetem letu se trudimo za življenje sprave, odpuščanja, miru in ne pozabimo ubogih in potrebnih, ki jih najdemo najprej med svojimi najbližjimi, pa tudi med najbolj oddaljenimi.
Vsak izmed nas lahko razmišlja, kako bi v tem času še bolj odprl srce Jezusu in se dal na razpolago za konkretno skupnost – domačo župnijo.
Osvežimo škofove predloge za sadu polno življenje v svetem letu:
»Tri konkretne darove milosti bi vam rad položil na srce, da jih v tem letu še posebej negujete in uporabljate, da bo vaša romarska pot obrodila čim več dobrih sadov. To so poslušanje Božje besede ter obhajanje zakramentov evharistije in spovedi.
1. Ponovno odkrijmo moč Božje besede! Odprite Sveto pismo, položite si ga na vidno mesto v svojem stanovanju, vzemite si vsaj nekaj minut časa zanj vsak dan, preberite stavek ali dva in ga ponavljajte.
2. Drugi dar, kjer se v nas rojeva novo Božje življenje, je evharistija – sv. maša. K maši prihajamo kot ljudje s svojimi vsakdanjimi skrbmi, velikokrat obremenjeni z žalostjo, včasih brezvoljni, včasih pa tudi z veseljem. Gospodu je vse to dragoceno, ker je resnično. Želi, da mu to izročimo, da mu vse to predamo v zaupanju, da lahko on iz tega ustvari nekaj novega.
3. Tretji dar milosti, ki ga ponovno odkrijmo v tem svetem letu, pa je zakrament svete spovedi. Ne bojmo se tega zakramenta. Papež Frančišek nas spodbuja, da bi se pred spovedjo ne čutili kot kaznjenci, ki se morajo poniževati, ampak kot otroci, ki tečejo, da bi prejeli Očetov objem. In Oče nas bo dvignil iz vsake situacije in nam odpustil. V resnici, pravi Frančišek, v središču spovedi nismo mi s svojimi grehi, ampak Bog s svojim usmiljenjem. Hudi duh nas bo vedno hotel odvračati od tega koraka, češ da se ne splača, da nimam kaj povedati, da moram to sam popraviti.« (škof Maksimilijan)
VABILO K SODELOVANJU V ŽUPNIJAH
Eno leto je od vizitacije škofa na naših župnijah. Spomnimo se, da nas je opozoril na to, da ob pomanjkanju duhovnikov potrebujemo večjo soodgovornost laikov za sodelovanje v župniji.
Na nekaterih področjih je sodelavcev vedno manj oz. zaradi bolezni in starosti ne morejo več. Želeli bi si več odzivnosti in soodgovornosti vseh članov naših skupnosti. Spodbujeni smo, da razmislimo, kje bi lahko dali na razpolago svoj čas, svoje moči in svoje sposobnosti, da bi naše skupnosti lahko živele. Prav gotovo nas Gospod v srcu nagovarja. Morda se moramo le ustaviti in mu prisluhniti. Toliko je storil za nas, odgovorimo mu. Ne bo narobe, če korajžno pristopite in ponudite svoj čas in sposobnosti.
Kako se lahko še bolj aktivno vključimo v skupnost? Praktično vsepovsod boste dobrodošli s katerimkoli talentom, ki ga imate.
Pevski zbori v vseh treh župnijah so zelo veseli novih članov.
Praktično vsepovsod bomo veseli sodelavcev pri krašenju in čiščenju cerkva in skrbi za urejenost župnijskih prostorov in objektov.
Svetopisemska skupina je vedno na voljo za vse, ki želijo poglabljati osebno vero in odkrivati bogastvo Božje besede.
Tiste, ki imate radi Božjo besedo vabimo med bralce pri bogoslužju.
Zakonska skupina je še odprta za kakšen par ali dva, ki bi želela poglabljati svoj odnos in deliti z drugimi.
Vsepovsod so dobrodošli novi ministranti. Otroci se lahko vključijo tudi k petju pri bogoslužju.
Za otroke so na voljo tudi skavti, ki pa se zbirajo v Preboldu.
Mlade potrebujemo pri animiranju otrok na različnih dogodkih.
Sodelavce potrebujejo župnijske Karitas, ki delujejo na vseh župnijah.
GOSPODARSKI PROJEKTI
V Gotovljah prenavljamo zvonove, ki bodo v velikem tednu spet zazvonili. Na naši spletni strani najdete podrobno predstavitev projekta, ki bo z vsemi stroški nanesel blizu 40.000 €.
V Grižah bomo letos prekrili polovico strehe župnišča in celotno streho na kaplaniji, ki najbolj kličeta po prenovi. Investicija nas bo stala okrog 45.000 €.
V Žalcu se potegujemo za sofinanciranje prenove glavnega oltarja, ki bo stal dobrih 10.000 €. Nadaljevati želimo tudi s prenovo kleti v župnišču, a predračuna še nimamo.
Prispevate lahko z osebnim darom, ki ga izročite duhovniku, lahko nekoliko več darujete v nedeljsko nabirko ali pa nakažete na župnijski transakcijski račun:
Župnija Gotovlje: SI56 0400 1004 7404 762
Župnija Griže: SI56 0400 1004 7547 740
Župnija Žalec: SI56 0400 1004 8729 491
Hvala, ker sodelujete za skupno dobro.
RAZPORED VELIKONOČNIH PRAZNOVANJ
Žalec
Veliki četrtek: 18.30 Spomin zadnje večerje
Veliki petek: 18.30 Obredi velikega petka
Velika sobota: 7.00 Blagosl. ognja, 12.00 Blagosl. jedil, 14.00 Blagosl. jedil, 15.00 Blagosl. jedil, 18.30 Vigilija
Velika noč: 6.30 Procesija in maša, 10.00 Maša
Velikonočni ponedeljek: 9.00 Maša
Griže
Veliki četrtek: 19.30 Spomin zadnje večerje
Veliki petek: 19.30 Obredi velikega petka
Velika sobota: 7.00 Blagosl. ognja, 11.00 Blagosl. jedil, 15.00 Blagosl. jedil, 16.00 Liboje: Blag. jedil, 19.30 Vigilija
Velika noč: 8.00 Procesija in maša, 10.00 Liboje – maša
Velikonočni ponedeljek: 9.00 Lurd – maša
Gotovlje
Veliki petek: 17.30 Obredi velikega petka
Velika sobota: 7.30 Blagosl. ognja, 11.00 Blagosl. jedil, 12.00 Jedrt – Blag. jedil, 14.00 Blagosl. jedil, 17.30 Vigilija
Velika noč: 8.00 Procesija in maša
Velikonočni ponedeljek: 10.30 Maša
NAPOVEDNIK
1. – 4. maj – romanje v Medžugorje (prijave zbira župnik)
27. april, 10.00 – sveta birma v Grižah
11. maj, 10.00 – prvo obhajilo v Grižah
18. maj, 10.00 – prvo obhajilo v Žalcu
25. maj, 10.30 – prvo obhajilo v Gotovljah
1. junij, 10.00 – zaključek veroučnega leta v Libojah
25. junij – škofijsko svetoletno romanje v Krko na Koroškem
21. – 24. julij – oratorij za otroke v Libojah
20. september – svetoletno romanje v Trst (prijave zbira Vilma Tekavc: 040 728 217) za naše tri župnije
Na delavnici so se izdelale butarice, ki jih na cvetno nedeljo prinašamo blagoslavljat v cerkev. Cvetnonedeljske butare so izdelane iz šibja, zelenja, cvetja in okrasja, kot npr. krep papir.
Vokalna skupina Ad Hoc je izvedla 4. letni koncert v župnijski cerkvi v Žalcu in pričarala izjemno pevsko doživetje. Mlade pevke iz gostujoče Dekliške vokalne skupine Primorsko iz Mačkolj pri Trstu so s svojo prisotnostjo in ubranim petjem obogatile večer.
Ob pregledu stanja v zvoniku v gotoveljski župnijski cerkvi smo ugotovili, da je strojni pogon zvonov, ki je bil vgrajen skupaj z zadnjim novim zvonom leta 1986, precej dotrajan in tudi neprijazen do samih zvonov, saj je bila takratna tehnologija strojnih pogonov še v povojih. Na najstarejšem »zgodovinskem« zvonu iz 15. stoletja se odlomila ena od korenin na kateri je visel, zato je bil potreben popravila in restavracije. Na popravilu pri podjetju Grassmayer iz Innsbrucka se je izkazalo, da je bil zvon zgoraj tudi razpokan in bi se lahko v prihodnje spodnji del celo odlomil od vrha in bil dokončno uničen oz. samo še za v muzej. Celoten projekt prenove zajema poleg popravila in restavracije »zgodovinskega zvona« tudi v celoti nov elektrificiran pogon zvonov, novo elektroniko za upravljanje zvonjenje, nove hrastove jarme ter nove kemblje, ki bodo iz mehkejše kovine. Ob tej priložnosti bomo zidarsko obnovili prostor v zvoniku, kjer zvonovi visijo in obnovili dotrajana lesena polkna, ki bodo omogočala tudi boljše reguliranje zvoka. .
Križev pot v naravi za vse tri župnije je bil pri križu ob ribniku v Vrbju.
G. Miklavžin je praznoval 70. rojstni dan.
S sobotno sveto mašo in križevim potom smo počastili god sv. Jedrti nad Gotovljami, ki goduje 17. marca.
Jedrt (626-659) je bila redovnica v samostanu Nivelles južno od Bruslja. Sv. Jedrt so od nekdaj častili vrtnarji, ker se ob njenem godu, 17. marca, navadno začenjajo dela po vrtovih, pa tudi svetnica sama je rada negovala cvetlice; ponekod so ji rekli kar »sveta vrtnarica«. Jedrt je znanilka pomladanskega dela na polju.
Križev pot se je razvil iz pobožnosti romarjev, ki so v Jeruzalemu sledili Jezusovi poti od mesta proti Golgoti. Običajno ga molimo po župnijah ob postnih petkih, ko se spominjamo Jezusove smrti na križu. Vsak teden smo pred mašami molili križev pot. V ospredju je premišljevanje Jezusovega trpljenja. Pripravile so ga skupine, ki delujejo v župniji.
Križev pot v Gotovljah, 7. 3. 2025
Križev pot v Žalcu, 14. 3. 2025
Pri svetih mašah je bil obred pepeljenja, s katerim smo se znova odločili za bolj zvesto hojo za Jezusom. S pepelnico se začenja postni čas.
Pepelnica v Žalcu
Pepelnica v Grižah
Župnijska Karitas Petrovče in Žalec sta v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu priredili 28. dobrodelni koncert "Z roko v roki". Prisotne je pozdravil škof Maksimiljan. Nastopili so Ansambel Modrijani, Ani Frece Križanič, Grešna sapica, Folklorna skupina Kobula, Osnovna šola Petrovče in Trobilni kvintet »Veseli ventilčki« iz Glasbene šole Žalec.
V Domu II. slovenskega tabora Žalec je Skupina Dominik na osrednji proslavi Občine Žalec v počastitev slovenskega kulturnega praznika iz rok župana Janka Kosa prejela najvišje Savinovo odličje za več kot 35-letno uspešno delo na področju sodobne krščanske glasbe. Prejeta nagrada jih je globoko počastila in jih navdala s ponosom ter hvaležnostjo za več kot 35-letno glasbeno pot na področju sodobne krščanske glasbe. Skupina z glasbo, ki temelji na vrednotah vere, ljubezni in upanja, že dolga leta nagovarja srca poslušalcev in ustvarja trenutke duhovne bližine. Pomemben del njihovega poslanstva pa je tudi mesečno sodelovanje pri svetih mašah v domači župniji Žalec ter drugod po Sloveniji, kjer z igranjem in petjem bogatijo bogoslužja.
V nedeljo, 2. februarja smo praznovali Jezusovo darovanje, svečnico. Kot običajno je bil blagoslov sveč. Blagoslovili smo sveče v čast Kristusu za katerega je starček Simeon prerokoval, da je »luč v razsvetljenje poganov«. Primerno je, da blagoslovljene sveče prižigamo ob molitvi, ob pomembnejših življenjskih dogodkih ali težavah, boleznih in drugih križih ter preizkušnjah, ko molimo za Božjo pomoč.
Svečnica v Žalcu
Svečnica v Grižah
Svečnica v Gotovljah
V cerkvi Sv. Neže v Libojah smo po sveti maši preživeli lep večer na koncertu mešanega pevskega zbora Risto Savin iz Žalca.
Tretjo nedelja med letom je bila nedelja Svetega pisma. V molitveni uri smo v ospredje postavili Božjo besedo. S psalmi, hvalnicami in duhovnimi pesmimi hvaležno iz srca prepevamo Bogu. Kristusova beseda naj v vsem bogastvu prebiva med vami.
Popravila in poravnala so se železna notranja vrata žalske cerkve.
6. januar je praznik sv. Treh kraljev ali Gospodovega razglašenja. Miha je kot najstarejši Odrešeniku prinesel zlato – darilo za Kralja. Gašper je prinesel kadilo – darilo za Boga. Boltežar je prinesel mire – darilo za Človeka. Tudi v Grižah smo se mu skupaj s kralji poklonili.
V nedeljo, 29. decembra je škof Maksimilijan s slovesnim bogoslužjem razglasil sveto leto za našo škofijo. Po obredu odprtja svetega leta, so predstavniki vseh župnij iz stolnice sv. Danijela v Celju ponesli na svoje župnije svetoletne sveče. Gotoveljsko svečo smo danes pri sv. Juriju blagoslovili in prižgali. Naj bo leto 2025 enkratna nova priložnost, da kot romarji upanja najprej poromamo v globino naših src.
Na predvečer praznika Marijinega vnebovzetja smo se priporočili Mariji na Lurdu. Po sveti maši je bila procesija s svečkami okrog cerkve.