Praznik svete družine je v nedeljo med božičem in novoletnim dnem. Praznik je tudi praznik vsake človeške družine, ki nastane s poroko med možem in ženo. Glavni namen dneva je predstaviti vzajemnost, spoštovanje in ljubezen, ki so jih v medsebojnih odnosih živeli Jezus, Marija in Jožef. Po maši je bil blagoslov družin.
Na praznik prvega mučenca svetega Štefana smo v Žalcu gostili zakonca Petan in ekipo, ki sta nam. Bil je prelep večer, poln glasbe, miru in veselega oznanila.
Blagoslov jaslic v spodnjih Grižah pri družini Gojzdnik Jančič.
Na god sv. Štefana se je v Gotovljah blagoslovila voda in sol. Z blagoslovljeno vodo pokropimo stanovanja, gospodarska poslopja, travnike in polja, blagoslovljeno sol pa primešamo hrani za živino ter jo zmešamo s kuhinjsko soljo in jo nato uporabljamo za soljenje hrane.
Polnočnica pri Sv. Jedrti
Polnočnica v Žalcu
Polnočnica v Grižah
Polnočnica v Gotovljah
Božična poslanica slovenskih škofov 2025
Na naša srca znova trka božično sporočilo, ki je za vsakega izmed nas zelo pomembno. Vsi čutimo in doživljamo: ritem vsakdanjega življenja je neizprosen. Vse se dogaja hitro. Vsakodnevne obveznosti nas vedno bolj utrujajo. Svoje življenje zato živimo mnogokrat površno in ne uspemo najti pravega smisla našega bivanja in tudi ne resničnega miru in zadovoljstva.
Božična skrivnost nam odpira nove poglede. Novorojeno Božje dete nas vabi, da bi svoje življenje razumeli in dojeli v vsej pristnosti in bi ga mogli uresničiti. Bog sam je spregovoril na ta način, da se nam je vsega podaril. S tem nam je dal zgled, kako naj razumemo svoje življenje in kako naj živimo: v luči ljubezni. Vsako življenje je sad ljubezni, zato ga lahko človek uresniči le v odprtosti do sočloveka in do vsega stvarstva.
Božje dete prihaja v ta svet, ki ga pestijo vojne, konflikti, vseh vrst revščine
… K vsemu temu veliko prispeva neenakost in nepravičnost pri razdeljevanju dobrin. Kako zelo na vsakem koraku čutimo pomanjkanje solidarnosti in spoštovanje dostojanstva vsakega človeka. Ob vsem se soočamo še z vedno večjimi podnebnimi spremembami, ki povzročajo mnogovrstne ujme. Vse to budi v nas negotovost in strah.
Božje dete prihaja med nas, v te razmere. Prihaja in nam s svojim prihodom prinaša svojo, Božjo logiko: v ospredje logike, ki jo prinaša Novorojeni, je postavljeno srce. Srce, ki vidi, čuti in odgovarja na vse stiske in vse bolečine … Če smo pripravljeni vstopiti v to njegovo, Božjo logiko, potem ne bomo živeli več samo drug ob drugem, ampak bomo v sočloveku gledali sestro, brata ter bomo od srca do srca gradili mostove.
Dete v jaslicah je naš Odrešenik, ki preganja vsak strah, sleherno temo nevednosti in hudobije ter prinaša mir in upanje. Njegov prihod med nas nam pravi, da imamo vsi enako dostojanstvo in enake pravice. Vsi imamo pravico živeti: nerojeni kot rojeni; bolni kot zdravi; šibki in plahi kot močni in pogumni. Zato je božično sporočilo univerzalno in je vesela novica vsemu svetu in vsakemu človeku.
Pomembno sporočilo božiča gre pogosto mimo nas. Zakaj? Ker nam tolikokrat zmanjka poguma, da bi odprli vrata svojih src in bi dopustili, da se nas Božje dete v jaslicah dotakne s tem svojim veselim sporočilom. Vendarle pa je vsak božič nova priložnost zame, zate in za vsakega izmed nas. Letošnji božični praznik obhajamo v zadnjem tednu jubilejnega svetega leta, zato naj bo tudi letošnji božič svetoleten v smislu, da bomo naredili še bolj odločen korak k jaslicam, od koder prihaja vedno novo, neuničljivo upanje.
Vsem ljudem dobre volje, vsem prebivalcem Slovenije, zamejcem, zdomcem po širnem svetu, pravoslavnim vernikom, bratom in sestram v Evangeličanski cerkvi in vsem kristjanom voščim v svojem imenu in v imenu vseh slovenskih škofov vesel in blagoslovljen božič. Pri tem posebej mislim na vse bolne, trpeče in kakorkoli preizkušane. Skupaj s slovenskimi škofi zagotavljam vsem svojo bližino v molitvi ter kličem na vse Božji blagoslov.
Naj nas božična skrivnost tako prevzame, da bo vsa naša prihodnost, predvsem pa, da bodo dnevi novega leta 2026 prežeti z mislijo: »Nismo sami, z nami je Bog in njegova neizmerna, večna ljubezen.« Ta misel naj prinese med nas spoštovanje in dobrohotno odprtost za drugega. Vsem naj daje moč, da bi se odločali tako, da bomo kot posamezniki in kot skupnost živeli »razumno, pravično ter delali dobro« (prim. Tit 2,11-14).
Msgr. Alojzij Cvikl DJ, mariborski nadškof metropolit
SVETO LETO IN SPODBUDA K PRVIM PETKOM IN SOBOTAM
Pred nami je sklep svetega leta 2025, leta upanja, z naslovom: "Upanje ne osramoti." Kot vsako sveto leto je bila tudi tokrat v središču sprava z Bogom in z ljudmi. V postnem času smo kot dekanija poromali v domačo stolnico v Celje, v začetku jeseni pa še kot župnije v Trst. Svetoletno cerkev smo imeli tako rekoč "pred nosom" v Petrovčah, tako da smo lahko kot "romarji upanja" zelo pogosto izkoristili priložnost za prejem svetoletnega odpustka.
Poleg rednih pastoralnih dogodkov, ki so povezani s cerkvenim letom naj omenimo in spodbudimo k prvim petkom in sobotam.
Obe pobožnosti sta nastali kot prošnja za zadoščevanje za grehe, s katerimi ljudje žalimo Božjo ljubezen in si tako nakopavamo nesrečo. Naš svet se nahaja res v nezavidljivi situaciji, ne le ekološko, ampak še bolj politično, saj je vedno več vojn, ki so vedno hujše in vedno bliže našemu pragu. Tisočletno Božje sporočilo je, da so vojne skupaj z vsem drugim zlom, posledica greha človeštva. Zato se v tej situaciji zdi najbolj logično, da ne le tarnamo in se pritožujemo, ampak naredimo, kar lahko.
Jezus in Marija obljubljata, da lahko z opravljanjem prvih petkov in sobot v mesecu zadoščujemo za grehe sveta in na ta način obvarujemo sebe in svet pred nesrečo.
Zato vabljeni vsi, ki vas to sporočilo nagovori, da skupaj opravimo 9 prvih petkov v mesecu ali 5 prvih sobot.
Z birmanci in družinami smo začeli novembra in se dobivamo vsako prvo soboto ob 18.00 v žalski cerkvi. Vendar tudi za ostale velja, da nikoli ni prepozno začeti. Za veljavno opravljenih 5 prvih sobot šteje, da mesečno opravimo spoved, na prvo soboto prejmemo zadostilno sv. obhajilo pri sv. maši ter zmolimo en del rožnega venca in premišljujemo katero od skrivnosti rožnega venca.
Hkrati pa ste vabljeni k opravljanju prvih petkov, ki jih odslej z lepim programom obhajamo v Gotovljah z začetkom ob 17.00, ko molimo rožni venec, sledi sv. maša in posvetitev Jezusovemu srcu ter čaščenje Najsvetejšega. Na koncu je tudi možnost, da duhovnik moli za vaše osebne potrebe. Za veljavnost prvega petka je tudi potrebna spoved, zadostilno sv. obhajilo ter posvetitev Jezusovemu Srcu.
Vabljeni, da kot kristjani sprejmemo odgovornost za skupnost na način, da stopimo v duhovni boj in pri Bogu izprosimo mir in spravo v družinah in med narodi na svetu.
IZTEKAJOČE SE LETO SKOZI NEKATERE PODATKE
Pastoralni podatki niso spodbudni. Letos smo imeli v vseh treh župnijah 92 pogrebov in 19 krstov ter 7 porok. Verouk je zaključilo 40 otrok, novih pa se je vpisalo le 12. Tako imamo letos pri verouku v vseh župnijah skupaj 175 veroučencev.
Gospodarsko področje kaže naslednjo sliko. V Žalcu smo letos dokončali s prenovo instalacij in tako tudi cerkev povezali s toplovodom, vodovodom in internetom. Zaključili smo z drugo fazo obnove glavnega oltarja in nabavili nove električne orgle.
V Grižah smo na novo prekrili streho na kaplaniji ter vzhodni strani župnišča.
V Gotovljah pa smo v celoti prenovili zvonjenje in zvonik.
Vse investicije skupaj so nas stale nekaj čez 100.000 €. Hvala za vašo velikodušnost in skrb za skupno dediščino!
PRAZNIČNE SVETE MAŠE O BOŽIČU 2025
Žalec župnijska cerkev: polnočnica ob 25. 12. ob 0.00, božična maša 25.
12. ob 9.00, Štefanovo ob 9.00
Griže župnijska cerkev: polnočnica ob 25. 12. ob 0.00, božična maša 25.
12. ob 8.00, Štefanovo ob 8.00
Podružnica v Libojah: na božični večer 24.12. ob 21.00, Štefanovo ob
10.00
Gotovlje župnijska cerkev: božična maša 25. 12. ob 10.30, Štefanovo ob
10.30
Podružnica sv. Jedrt: na božični večer 24.12. ob 21.00
Duhovnika bova v praznikih blagoslovila domove. Prednost imate tisti, ki nas pokličete in tisti, ki ste na naših seznamih. Pokličite za obisk!
BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERTI
Mešani pevski zbor Prosavus iz Zasavja v župnijski cerkvi v Grižah v ponedeljek, 22. 12. ob 18.00.
Majda in Marjan Petan s skupino Rainbow v župnijski cerkvi v Žalcu, v petek, 26. 12. ob 19.00.
Vstopnine za koncerta ni, zbirajo se prostovoljni prispevki. Vabljeni!
SKLEP SVETEGA LETA
Vabljeni na sklep svetega leta in vstop v jubilejno leto celjske škofije. Dogodek bo v celjski stolnici vodil škof Maksimilijan, v nedeljo, 28. 12. ob 15.00.
URNIK SVETIH MAŠ SKOZI LETO
ŽALEC
Nedelja: ob 9.00.
Delavniki razen torkov in sred: vse leto ob 18.30.
Cerkev je vsak dan odprta za osebno molitev.
Dobite lahko verski tisk, blagoslovljeno vodo in prižgete svečko.
GRIŽE
Nedelja: ob 8.00.
Ponedeljek, sreda, četrtek: od 1. oktobra do 31. marca ob 17.30, od 1. aprila do 30. septembra ob 19.30.
GOTOVLJE
Nedelja: ob 10.30.
Torek in petek: od 1. oktobra do 31. marca ob 17.30, od 1. aprila do 30. septembra ob 19.30.
Sreda: vse leto ob 8.00.
Duhovnika sva vam na razpolago po vsaki sveti maši.
Sicer pa naju dobite preko e-pošte ali telefona:
zupnija.zalec@rkc.si, 03 710 13 30, 041 337 929, 070 612 442
Naša spletna stran: https://sites.google.com/site/zupnijazalec
Orgle v žalski župnijski cerkvi so stare že več kot 150 let. Prvotno so bile v stari manjši cerkvi. Nujna bi bila prenova obstoječih, ki bi pa bila precejšnje breme za župnijo. Primernejša je bila postavitev novih elektronskih orgel, ki omogočajo boljši mogočni zvok.
Adventno srečanje bralcev božje besede se je pričelo z molitvijo v župnijski cerkvi v Žalcu in nadaljevalo z razmišljanjem o pomenu krsta. Bralci so čestitali vikarju Ivanu Šelihu za njegov rojstni dan.
Rudarji so se pri maši na 2. adventno nedeljo zahvalili svoji zavetnici sv. Barbari za varstvo. Sveta Barbara, ki goduje 4. decembra, je že stoletja simbol poguma, vztrajnosti in varstva vseh, ki delajo v nevarnih razmerah pod zemljo.
Na praznik župnijskega zavetnika sv. Miklavža je g. opat Jezernik blagoslovil obnovitvena dela na glavnem oltarju cerkve v Žalcu. Pri maši je pela skupina Dominik, po maši pa je bil še kratek koncert skupine Popseslish. Pri kosilu se je nazdravilo vikarju Ivanu Šelihu, ki je praznoval rojstni dan.
Sv. Miklavž je v cerkvah obiskal in obdaril pridne otroke. Na večer pred svojim godom jim prinaša darove. Pridne nagrajuje, poredne pa prepusti kaznim svojih spremljevalcev, parkeljnov.
Obisk sv. Miklavža v Žalcu
Obisk sv. Miklavža v Grižah
Obisk sv. Miklavža v Gotovljah
Obhajali smo nedeljo Karitas. Župnijska Karitas Žalec je v enem letu podvojila število prizadevnih članov. Nimajo lastnih prostorov, zato opravljajo poslanstvo tudi v prostorih Župnijske Karitas Petrovče. Prizadevajo si za dodelitev pomoči čim večjemu krogu ljudi, ki se spopadajo s težavami.
Z adventnim časom začenjamo novo cerkveno leto in pripravo na Božič.
Blagoslov adventnega venca v Žalcu
Blagoslov adventnega venca v Grižah
Na adventnih delavnicah za otroke in družine so se izdelali adventni venčki. Smrekove vejice pomenijo zvestobo Bogu in nas spodbujajo k čuječnosti. Venec v obliki kroga pomeni večnost in zvestobo, saj nima ne začetka ne konca. Svetloba sveč nas spominja na svetlobo odrešenja.
Adventna delavnica v Žalcu
Adventna delavnica v Grižah
V župnijski cerkvi sv. Nikolaja v Žalcu je zaključena druga faza obnove glavnega oltarja. Pri obnovi se je upoštevalo načelo, da se le ohranja sijaj oltarja.
V župnijski cerkvi sv. Nikolaja v Žalcu je bila že tretja Revija cerkvenih pevskih zborov iz devetih župnij Dekanije Žalec-Braslovče. Prireditev je organiziral šempetrski župnik, g. Mirko Škoflek, povezovala pa jo je ga. Janja Čuvan. Vse zbrane nagovoril dekan, mag. Srečko Hren, iz župnije Prebold. Žalsko župnijo sta zastopala MeCPZ sv. Jurij iz Gotovelj (zborovodkinja Mojca Florijančič, spremljava Mateja Zvonar Kandare) in MeCPZ Sv. Nikolaja iz Žalca (zborovodja Danijel Novak, spremljava Mateja Zvonar Kandare). Za konec revije je zapel še združeni zbor pevk in pevcev iz vseh župnij, ki mu je dirigiral zborovodja Danijel Novak iz Žalca, na orgle pa je obe pesmi spremljala Mateja Zvonar Kandare. Ob koncu se je vsem prisotnim zahvalil še domači župnik, prodekan Vlado Bizjak.
Na Zahvalno nedeljo izrazimo hvaležnosti tako za letino in pridelke, ki jih je dal Bog, kot tudi za druge darove, kot so svoboda, dobrota, dom, vera ter medsebojni odnosi. Župljani so prinesli darove - polne vrečke župnijske Karitas.
Zahvalna nedelja v Grižah, 2. 11. 2025
Zahvalna nedelja v Žalcu, 9. 11. 2025
Zahvalna nedelja na Lurdu, 9. 11. 2025
Zahvalna nedelja v Gotovljah, 9. 11. 2025
Poleg blagoslova in zahvale za sadove narave in dela naših pridnih rok smo v Gotovljah blagoslovili tudi vodo in kuhinjo v skupnih prostorih našega župnišča. S pridnimi rokami so se izdelali kuhinjski elementi, posodobila električna napeljava, pleskale stene ter uredila vodovodna napeljava.
Zahvalna nedelja pri Sv. Jedrti, 16. 11. 2025
Zahvalna nedelja pri Sv. Neži v Libojah, 16. 11. 2025
Na praznik Vseh svetih se spominjamo vseh svetnikov ter neštetih nebeških izvoljencev, ki na zemlji njihove skrite, a pred Bogom in v resnici velike svetosti nihče ni poznal in priznal. Po sveti maši in blagoslovu grobov smo počastili praznik Vseh svetih še z molitvijo rožnega venca.
V cerkvi sv. Nikolaja v Žalcu smo na na večeru duhovno-sakralne glasbe prisluhnili izjemnim mladim glasovom – pevkam in pevcem Akademskega pevskega zbora sv. Cecilije iz Ljubljane, pod vodstvom dirigenta Mihe Zupanca Kovača. Zbor je predstavil skladbe frančiškanskih skladateljev, pa tudi druge bisere sakralne glasbe in nova dela mladih slovenskih skladateljev na koncertu.
V nedeljo smo se odpravili na vsakoletno romanje na Brezje.
Slovesnost blagoslova obnovljenega zvonjenja v gotoveljski župnijski cerkvi je vodil celjski opat Marjan Jezernik. Preureditev zvonov in zvonenja bo žlahtno bogatila vsa bogoslužna opravila v cerkvi. Zvonovi imajo že od nekdaj posebno mesto v Cerkvi, saj so zanje pri vsaki cerkvi zgradili tudi zvonik, iz katerih se glas zvonov razlega po vsej župniji. Oznanjajo nam pomembne pa tudi vsakdanje dogodke življenja župnije in Cerkve. Glas zvonov spremlja kristjane od rojstva pa do smrti. Kličejo nas k molitvi in nas tako opozarjajo, da ne smemo nikoli pozabiti svoje hvaležnosti do Boga.
Nadaljuje se obnova oltarja v žalski cerkvi.
Poromali smo do svetišča Marije, Božje Matere in Kraljice na Vejno nad Tržaškim zalivom. Velikanska betonska cerkev daje vtis mogočnosti. Beton in steklo dopolnjujejo gladka marmorna tla. Čudovita notranjost je iz trikotnih modulov ali ponavljanje enakostraničnih trikotnikov, ki predstavljajo simbol Boga ali troedine Božje osebe oziroma podobnost z inicialkama A in M (Ave Marija). Leta 1958 je tedanji papež Pij XII. pozval vso Italijo, naj po naročilu Marije iz Fatime opravijo posvetitev Marijinemu brezmadežnemu srcu. V ta namen je kip Fatimske Marije romal po 92 italijanskih mestih, z zaključkom v Trstu, ko so na Vejni septembra 1959 položili temeljni kamen za novo svetišče. V cerkvi je tudi oltar svetih Cirila in Metoda. Po Sveti maša smo se odpeljali v Trst, kjer smo si ogledali rimsko gledališče, cerkev Marije Snežne in Stolnico Svetega Justa.
Veroučno leto se je za veroučence vseh treh župnij začelo z uvodno sv. mašo v Žalcu.
V gasilskem domu na Ložnici pri Žalcu je bila v nedeljo popoldne sveta maša ob praznovanju Marijinega rojstva. Praznik Marijinega rojstva – mali šmaren, se obhaja 8. septembra, devet mesecev po prazniku Marijinega brezmadežnega spočetja 8. decembra.
Obeležili smo že pet let, odkar je župnik Vlado začel svoje poslanstvo v naši župniji. Ob tej priložnosti smo se mu iskreno zahvalili za njegov trud in predanost, ki ju daje naši skupnosti.
Na predvečer praznika Marijinega vnebovzetja smo se priporočili Mariji na Lurdu. Po sveti maši je bila procesija s svečkami okrog cerkve.
V Vrbju pred domom Karitas je bila sveta maša v spomin na Usmiljene brate ter za vse sodelavce in dobrotnike Karitas.
Skupno srečanje župnijskih pastoralnih svetov vseh treh župnij je bilo pri sv. Neži v Libojah. Poleg duhovnega dela srečanja in premišljevanja, so se začrtali tudi skupni dogodki v prihodnjem katehetskem letu.
Na zapovedan praznik svetega Rešnjega telesa in krvi (telovo) obhajamo Jezusovo navzočnost v zakramentu sv. Rešnjega telesa in krvi – evharistije, ki je središče krščanske vere in zakramentalnega življenja vernih. Bistvo praznika je čaščenje posvečene hostije.
Žalec, 19. 6. 2025
Po maši je bilo prijetno druženje v župnišču.
Griže, 22. 6. 2025
Gotovlje, 22. 6. 2025
Sv. Jedrt, 29. 6. 2025
Veroučenci s starši in drugi župljani iz župnij Žalec, Griže in Gotovelj so skupaj v lepem duhu skupnosti pri sv. Neži v Libojah zaključili veroučno leto. Ob skupni sveti maši, molitvi, pesmi in sproščenem druženju so se spomnili, kako pomembno je rasti v veri, prijateljstvu in srčnosti. Skupina Dominik je s svojim petjem in igranjem polepšala sveto mašo ter ustvarila resnično doživeto in molitveno vzdušje.
Ob prvem svetem obhajilu nas Jezus sprejme v svoje srce.
V Žalcu je bilo srečanje družin iz širše okolice. Najprej je bilo svetoletno romanje v Petrovče, nato je sledilo slavljenje z delavnicami in aktivnostmi za otroke. Srečanje se je nadaljevalo s sv. mašo s škofom Maksimilijanom in slavljenje s skupino Svetnik.
Vsakoletno romanje v Međugorje je vodil župnik Vlado. V cerkvi sv. Jakoba v Međugorju smo se vsak večer udeležili molitve rožnega venca, sv. maše in molitve pred najsvetejšim oziroma češčenja križa. Sestra Ivanka Vasilij nam je pripovedovala o prikazovanjih sv. Marije, nato pa smo opravili križev pot na hrib Križevac, na katerim so vaščani leta 1933 postavili križ. Zgodaj zjutraj smo šli na hrib prikazovanj, kjer se sv. Marija pričela prikazovati 24. junija 1981. V Tihaljini smo poslušali premišljevanja patra Ljuba Kurtoviča in si v cerkvi ogledali spomenik Sv. Mariji, ki naj bi najbolj odražal njeno podobo. Romanje smo popestrili s prijetnim petjem in molitvami.
4. maja praznujemo god sv. Florijana, mučenca. Florijan je zavetnik gasilcev in ga pogosto upodabljajo, ko z vrčem vode gasi ogenj. Je priprošnjik tistih, čigar domove pogosto ogrožata požar ali strela. Maša pri sv. Jedrti je bila v čast sv. Florjanu, zavetniku gasilcev, v sodelovanju s člani PGD Gotovlje.
Pridne roke faranov skrbijo, da bo pozimi topla cerkev in ostala poslopja.
V Gotovljah smo obhajali praznik mučenca sv. Jurija. Sveti Jurij je bil krščanski vojak - vitez iz Kapadokije, sedanje Turčije. Upodabljajo ga kot viteza na konju ali brez njega, pogosto z zmajem, prebodenim s sulico ali mečem. Na jurjevo je po ljudskem koledarju začetek pomladi, ko je že vse zeleno.
Na veliko noč je Jezus tretji dan po križanju vstal od mrtvih. Svete maše so se pričele s procesijo.
Velikonočna nedelja v Žalcu
Velikonočna nedelja v Grižah
Velikonočna nedelja v Gotovljah
Velika sobota je dan celodnevnega čaščenja Jezusa v Božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek.
Blagoslov ognja
Velikonočna sobota se prične z blagoslovom ognja in gob, s katerimi se blagoslovljen ogenj raznaša po domovih. Blagoslov ognja simbolizira Kristusa, ki je luč sveta in zmago življenja nad smrtjo.
Blagoslov ognja v Žalcu
Blagoslov ognja v Grižah
Blagoslov ognja v Gotovljah
Blagoslov jedil
Vsaka jed ima poseben pomen in nas na svoj način želi povezati z vstalim Gospodom. Hren spominja na žeblje, pirhi predstavljajo grob, šunka spominja na Jezusovo telo. Kruh je spečen iz pšeničnih zrn, ki se po setvi prebudijo v novo življenje. Potica spominja na trnovo krono.
Blagoslov jedil v Žalcu
Blagoslov jedil v Grižah
Blagoslov jedil na Sveti Jedrti
Velikonočna vigilija
Velikonočna vigilija (bdenja) nas s slovesnim bogoslužjem uvede v skrivnost Kristusovega vstajenja. Pri tem imajo poseben pomen blagoslov ognja, hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa, in krstno bogoslužje oz. obnovitev krstnih obljub.
Vigilija v Žalcu
Vigilija v Gotovljah
Na veliki petek se spominjamo Jezusovega trpljenja in smrti na križu. Na ta dan se ne obhaja svete maše.
Veliki petek v Žalcu
Veliki petek v Grižah
Veliki petek v Gotovljah
Veliki četrtek je prvi dan velikonočnega tridnevja. Na ta dan se spominjamo obhajanja Jezusove zadnje večerje z apostoli. Je dan evharistije in postavitve duhovniške službe.
Na cvetno nedeljo se začne neposredna priprava na veliko noč Gospodovega vstajenja. Cvetna nedelja, ki je tudi nedelja Gospodovega trpljenja se šteje za prvi dan velikega tedna in je povezana z velikim petkom, ko se spominjamo Gospodovega trpljenja in smrti na križu. Prične se priprava na veliko noč Gospodovega vstajenja. Pred začetek obreda je pred cerkvijo blagoslov butar. V procesiji v čast Kristusa Kralja se jih odnese v cerkev.
Cvetna nedelja v Žalcu
Cvetna nedelja pri Sv. Neži v Libojah
Cvetna nedelja v Grižah
Cvetna nedelja v Gotovljah
Dragi velikonočni kristjani!
V postnem času so pred nami podobe trpečega Jezusa, ki nam skušajo prebuditi sočutje do njega samega. Sprva se nam zdi, da Jezus ne potrebuje naše pomoči ali sočutja, kakor da je njegovo trpljenje že davno mimo … in naše srce do njega se lahko ohladi. Vendar tisočletne teološke razlage učijo, da se Jezus vsak trenutek, nenehno, daruje za nas. Najprej nam služi s tem, da nam daje vse potrebno za življenje. Celotno vesolje usmerja v naš prid in nam daje bivanje. Nato pri vsaki sv. maši obnavlja svoje trpljenje, smrt in vstajenje, da bi zadostil za naše grehe in nam zaslužil večno življenje. Hvaležnost in ljubezen do Jezusa zato najprej izražamo z obiskom in sodelovanjem pri sv. maši in z molitvijo v kateri hvaležno sprejemamo križe in blagoslove vsakdanjega življenja.
Ob veliki noči, ki je naš največji praznik, nas prevzema velika hvaležnost za njegovo trpljenje in vstajenje za nas. Naj vas v teh praznikih tolaži Jezusova ljubezen, ki je močnejša od smrti in naj bo ta darovanjska ljubezen navzoča v naših medsebojnih odnosih.
Vaša duhovnika Vlado in Ivan s sodelavci
SVETO LETO
Letos obhajamo sveto leto 2025. Prvo obhajanje jubilejnega leta sega v leto 1300, ko je papež Bonifacij VIII. pozval vernike, da poromajo v Rim in si izprosijo milosti odpuščanja. Pavel II. pa je z bulo iz leta 1470 določil, da se jubilej praznuje vsakih 25 let.
Geslo jubilejnega leta, ki ga je Frančišek predstavil, je »Romarji upanja«. Kristjani smo ljudje na poti skupaj z Vstalim – proti nebeškemu Jeruzalemu. Pot, ki ji sledimo, je Jezusova oseba, temu, kar pravi, lahko zaupamo, vodi pa nas v polnost, kakršne si nismo nikoli predstavljali. V svetem letu se trudimo za življenje sprave, odpuščanja, miru in ne pozabimo ubogih in potrebnih, ki jih najdemo najprej med svojimi najbližjimi, pa tudi med najbolj oddaljenimi.
Vsak izmed nas lahko razmišlja, kako bi v tem času še bolj odprl srce Jezusu in se dal na razpolago za konkretno skupnost – domačo župnijo.
Osvežimo škofove predloge za sadu polno življenje v svetem letu:
»Tri konkretne darove milosti bi vam rad položil na srce, da jih v tem letu še posebej negujete in uporabljate, da bo vaša romarska pot obrodila čim več dobrih sadov. To so poslušanje Božje besede ter obhajanje zakramentov evharistije in spovedi.
1. Ponovno odkrijmo moč Božje besede! Odprite Sveto pismo, položite si ga na vidno mesto v svojem stanovanju, vzemite si vsaj nekaj minut časa zanj vsak dan, preberite stavek ali dva in ga ponavljajte.
2. Drugi dar, kjer se v nas rojeva novo Božje življenje, je evharistija – sv. maša. K maši prihajamo kot ljudje s svojimi vsakdanjimi skrbmi, velikokrat obremenjeni z žalostjo, včasih brezvoljni, včasih pa tudi z veseljem. Gospodu je vse to dragoceno, ker je resnično. Želi, da mu to izročimo, da mu vse to predamo v zaupanju, da lahko on iz tega ustvari nekaj novega.
3. Tretji dar milosti, ki ga ponovno odkrijmo v tem svetem letu, pa je zakrament svete spovedi. Ne bojmo se tega zakramenta. Papež Frančišek nas spodbuja, da bi se pred spovedjo ne čutili kot kaznjenci, ki se morajo poniževati, ampak kot otroci, ki tečejo, da bi prejeli Očetov objem. In Oče nas bo dvignil iz vsake situacije in nam odpustil. V resnici, pravi Frančišek, v središču spovedi nismo mi s svojimi grehi, ampak Bog s svojim usmiljenjem. Hudi duh nas bo vedno hotel odvračati od tega koraka, češ da se ne splača, da nimam kaj povedati, da moram to sam popraviti.« (škof Maksimilijan)
VABILO K SODELOVANJU V ŽUPNIJAH
Eno leto je od vizitacije škofa na naših župnijah. Spomnimo se, da nas je opozoril na to, da ob pomanjkanju duhovnikov potrebujemo večjo soodgovornost laikov za sodelovanje v župniji.
Na nekaterih področjih je sodelavcev vedno manj oz. zaradi bolezni in starosti ne morejo več. Želeli bi si več odzivnosti in soodgovornosti vseh članov naših skupnosti. Spodbujeni smo, da razmislimo, kje bi lahko dali na razpolago svoj čas, svoje moči in svoje sposobnosti, da bi naše skupnosti lahko živele. Prav gotovo nas Gospod v srcu nagovarja. Morda se moramo le ustaviti in mu prisluhniti. Toliko je storil za nas, odgovorimo mu. Ne bo narobe, če korajžno pristopite in ponudite svoj čas in sposobnosti.
Kako se lahko še bolj aktivno vključimo v skupnost? Praktično vsepovsod boste dobrodošli s katerimkoli talentom, ki ga imate.
Pevski zbori v vseh treh župnijah so zelo veseli novih članov.
Praktično vsepovsod bomo veseli sodelavcev pri krašenju in čiščenju cerkva in skrbi za urejenost župnijskih prostorov in objektov.
Svetopisemska skupina je vedno na voljo za vse, ki želijo poglabljati osebno vero in odkrivati bogastvo Božje besede.
Tiste, ki imate radi Božjo besedo vabimo med bralce pri bogoslužju.
Zakonska skupina je še odprta za kakšen par ali dva, ki bi želela poglabljati svoj odnos in deliti z drugimi.
Vsepovsod so dobrodošli novi ministranti. Otroci se lahko vključijo tudi k petju pri bogoslužju.
Za otroke so na voljo tudi skavti, ki pa se zbirajo v Preboldu.
Mlade potrebujemo pri animiranju otrok na različnih dogodkih.
Sodelavce potrebujejo župnijske Karitas, ki delujejo na vseh župnijah.
GOSPODARSKI PROJEKTI
V Gotovljah prenavljamo zvonove, ki bodo v velikem tednu spet zazvonili. Na naši spletni strani najdete podrobno predstavitev projekta, ki bo z vsemi stroški nanesel blizu 40.000 €.
V Grižah bomo letos prekrili polovico strehe župnišča in celotno streho na kaplaniji, ki najbolj kličeta po prenovi. Investicija nas bo stala okrog 45.000 €.
V Žalcu se potegujemo za sofinanciranje prenove glavnega oltarja, ki bo stal dobrih 10.000 €. Nadaljevati želimo tudi s prenovo kleti v župnišču, a predračuna še nimamo.
Prispevate lahko z osebnim darom, ki ga izročite duhovniku, lahko nekoliko več darujete v nedeljsko nabirko ali pa nakažete na župnijski transakcijski račun:
Župnija Gotovlje: SI56 0400 1004 7404 762
Župnija Griže: SI56 0400 1004 7547 740
Župnija Žalec: SI56 0400 1004 8729 491
Hvala, ker sodelujete za skupno dobro.
RAZPORED VELIKONOČNIH PRAZNOVANJ
Žalec
Veliki četrtek: 18.30 Spomin zadnje večerje
Veliki petek: 18.30 Obredi velikega petka
Velika sobota: 7.00 Blagosl. ognja, 12.00 Blagosl. jedil, 14.00 Blagosl. jedil, 15.00 Blagosl. jedil, 18.30 Vigilija
Velika noč: 6.30 Procesija in maša, 10.00 Maša
Velikonočni ponedeljek: 9.00 Maša
Griže
Veliki četrtek: 19.30 Spomin zadnje večerje
Veliki petek: 19.30 Obredi velikega petka
Velika sobota: 7.00 Blagosl. ognja, 11.00 Blagosl. jedil, 15.00 Blagosl. jedil, 16.00 Liboje: Blag. jedil, 19.30 Vigilija
Velika noč: 8.00 Procesija in maša, 10.00 Liboje – maša
Velikonočni ponedeljek: 9.00 Lurd – maša
Gotovlje
Veliki petek: 17.30 Obredi velikega petka
Velika sobota: 7.30 Blagosl. ognja, 11.00 Blagosl. jedil, 12.00 Jedrt – Blag. jedil, 14.00 Blagosl. jedil, 17.30 Vigilija
Velika noč: 8.00 Procesija in maša
Velikonočni ponedeljek: 10.30 Maša
NAPOVEDNIK
1. – 4. maj – romanje v Medžugorje (prijave zbira župnik)
27. april, 10.00 – sveta birma v Grižah
11. maj, 10.00 – prvo obhajilo v Grižah
18. maj, 10.00 – prvo obhajilo v Žalcu
25. maj, 10.30 – prvo obhajilo v Gotovljah
1. junij, 10.00 – zaključek veroučnega leta v Libojah
25. junij – škofijsko svetoletno romanje v Krko na Koroškem
21. – 24. julij – oratorij za otroke v Libojah
20. september – svetoletno romanje v Trst (prijave zbira Vilma Tekavc: 040 728 217) za naše tri župnije
Na delavnici so se izdelale butarice, ki jih na cvetno nedeljo prinašamo blagoslavljat v cerkev. Cvetnonedeljske butare so izdelane iz šibja, zelenja, cvetja in okrasja, kot npr. krep papir.
Vokalna skupina Ad Hoc je izvedla 4. letni koncert v župnijski cerkvi v Žalcu in pričarala izjemno pevsko doživetje. Mlade pevke iz gostujoče Dekliške vokalne skupine Primorsko iz Mačkolj pri Trstu so s svojo prisotnostjo in ubranim petjem obogatile večer.
Ob pregledu stanja v zvoniku v gotoveljski župnijski cerkvi smo ugotovili, da je strojni pogon zvonov, ki je bil vgrajen skupaj z zadnjim novim zvonom leta 1986, precej dotrajan in tudi neprijazen do samih zvonov, saj je bila takratna tehnologija strojnih pogonov še v povojih. Na najstarejšem »zgodovinskem« zvonu iz 15. stoletja se odlomila ena od korenin na kateri je visel, zato je bil potreben popravila in restavracije. Na popravilu pri podjetju Grassmayer iz Innsbrucka se je izkazalo, da je bil zvon zgoraj tudi razpokan in bi se lahko v prihodnje spodnji del celo odlomil od vrha in bil dokončno uničen oz. samo še za v muzej. Celoten projekt prenove zajema poleg popravila in restavracije »zgodovinskega zvona« tudi v celoti nov elektrificiran pogon zvonov, novo elektroniko za upravljanje zvonjenje, nove hrastove jarme ter nove kemblje, ki bodo iz mehkejše kovine. Ob tej priložnosti bomo zidarsko obnovili prostor v zvoniku, kjer zvonovi visijo in obnovili dotrajana lesena polkna, ki bodo omogočala tudi boljše reguliranje zvoka. .
Križev pot v naravi za vse tri župnije je bil pri križu ob ribniku v Vrbju.
G. Miklavžin je praznoval 70. rojstni dan.
S sobotno sveto mašo in križevim potom smo počastili god sv. Jedrti nad Gotovljami, ki goduje 17. marca.
Jedrt (626-659) je bila redovnica v samostanu Nivelles južno od Bruslja. Sv. Jedrt so od nekdaj častili vrtnarji, ker se ob njenem godu, 17. marca, navadno začenjajo dela po vrtovih, pa tudi svetnica sama je rada negovala cvetlice; ponekod so ji rekli kar »sveta vrtnarica«. Jedrt je znanilka pomladanskega dela na polju.
Križev pot se je razvil iz pobožnosti romarjev, ki so v Jeruzalemu sledili Jezusovi poti od mesta proti Golgoti. Običajno ga molimo po župnijah ob postnih petkih, ko se spominjamo Jezusove smrti na križu. Vsak teden smo pred mašami molili križev pot. V ospredju je premišljevanje Jezusovega trpljenja. Pripravile so ga skupine, ki delujejo v župniji.
Križev pot v Gotovljah, 7. 3. 2025
Križev pot v Žalcu, 14. 3. 2025
Pri svetih mašah je bil obred pepeljenja, s katerim smo se znova odločili za bolj zvesto hojo za Jezusom. S pepelnico se začenja postni čas.
Pepelnica v Žalcu
Pepelnica v Grižah
Župnijska Karitas Petrovče in Žalec sta v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu priredili 28. dobrodelni koncert "Z roko v roki". Prisotne je pozdravil škof Maksimiljan. Nastopili so Ansambel Modrijani, Ani Frece Križanič, Grešna sapica, Folklorna skupina Kobula, Osnovna šola Petrovče in Trobilni kvintet »Veseli ventilčki« iz Glasbene šole Žalec.
V Domu II. slovenskega tabora Žalec je Skupina Dominik na osrednji proslavi Občine Žalec v počastitev slovenskega kulturnega praznika iz rok župana Janka Kosa prejela najvišje Savinovo odličje za več kot 35-letno uspešno delo na področju sodobne krščanske glasbe. Prejeta nagrada jih je globoko počastila in jih navdala s ponosom ter hvaležnostjo za več kot 35-letno glasbeno pot na področju sodobne krščanske glasbe. Skupina z glasbo, ki temelji na vrednotah vere, ljubezni in upanja, že dolga leta nagovarja srca poslušalcev in ustvarja trenutke duhovne bližine. Pomemben del njihovega poslanstva pa je tudi mesečno sodelovanje pri svetih mašah v domači župniji Žalec ter drugod po Sloveniji, kjer z igranjem in petjem bogatijo bogoslužja.
V nedeljo, 2. februarja smo praznovali Jezusovo darovanje, svečnico. Kot običajno je bil blagoslov sveč. Blagoslovili smo sveče v čast Kristusu za katerega je starček Simeon prerokoval, da je »luč v razsvetljenje poganov«. Primerno je, da blagoslovljene sveče prižigamo ob molitvi, ob pomembnejših življenjskih dogodkih ali težavah, boleznih in drugih križih ter preizkušnjah, ko molimo za Božjo pomoč.
Svečnica v Žalcu
Svečnica v Grižah
Svečnica v Gotovljah
V cerkvi Sv. Neže v Libojah smo po sveti maši preživeli lep večer na koncertu mešanega pevskega zbora Risto Savin iz Žalca.
Tretjo nedelja med letom je bila nedelja Svetega pisma. V molitveni uri smo v ospredje postavili Božjo besedo. S psalmi, hvalnicami in duhovnimi pesmimi hvaležno iz srca prepevamo Bogu. Kristusova beseda naj v vsem bogastvu prebiva med vami.
Popravila in poravnala so se železna notranja vrata žalske cerkve.
6. januar je praznik sv. Treh kraljev ali Gospodovega razglašenja. Miha je kot najstarejši Odrešeniku prinesel zlato – darilo za Kralja. Gašper je prinesel kadilo – darilo za Boga. Boltežar je prinesel mire – darilo za Človeka. Tudi v Grižah smo se mu skupaj s kralji poklonili.
V nedeljo, 29. decembra je škof Maksimilijan s slovesnim bogoslužjem razglasil sveto leto za našo škofijo. Po obredu odprtja svetega leta, so predstavniki vseh župnij iz stolnice sv. Danijela v Celju ponesli na svoje župnije svetoletne sveče. Gotoveljsko svečo smo danes pri sv. Juriju blagoslovili in prižgali. Naj bo leto 2025 enkratna nova priložnost, da kot romarji upanja najprej poromamo v globino naših src.
Na predvečer praznika Marijinega vnebovzetja smo se priporočili Mariji na Lurdu. Po sveti maši je bila procesija s svečkami okrog cerkve.