Pri nedeljski sveti maši v Žalcu so bili predstavljeni novoizvoljeni člani Župnijskega pastoralnega sveta (ŽPS) in Gospodarskega sveta (GPS) za mandat 2026-2031. Ob koncu maše je župnik Vlado Bizjak vsakemu posebej izročil imenovanja. Novim članom iskreno čestitamo ter jim želimo obilo blagoslova, modrosti in uspešnega dela za dobro naše župnije.
Župnijski pastoralni svet: Janja Čuvan, Franjo Pasarič, Irena Herman, Slavica Čehovin, Veronika Gazvoda, Vilma Tekavc, Erika Žolnir, Gregor Kovačič, Božena Pintar, Borut Vaš in Marjeta Podlesnik
Gospodarski svet: Franc Plevnik, Boštjan Čuvan in Miha Zahojnik
Vstopamo v majnik, čas, ki je na poseben način posvečen Mariji in šmarničnim pobožnostim. Marijino posebno češčenje v mesecu majniku sega že v 16. stoletje, redne pobožnosti pa so se razvile šele v 18. stoletju. Začetki šmarnične pobožnosti gotovo segajo že pred leto 1815, ko je papež Pij VII. pobožnost meseca maja potrdil in obdaril z odpustki. S pobožnostjo, ki so jo poimenovali Marijin mesec, so začeli v Rimu, od koder se je hitro razširila po vsej Italiji, Nemčiji in Franciji. Tudi v Sloveniji so jo z veseljem sprejeli. Prve šmarnice so obhajali v Ljubljani leta 1851 v bogoslovnem semenišču. Pobožnost, ki so jo začeli imenovati po majniških cvetlicah, šmarnicah, so kmalu pričeli opravljati tudi zunaj cerkve – na vasi, pri kapelicah in znamenjih.
Šmarnice pri Lurški Materi Božji na Lurdu v Migojnicah
V Medžugorju smo se vsak dan udeležili molitve rožnih vencev, večerne maše in po njej češčenja pred najsvetejšim, molitve za ozdravljenje duha in telesa in, še in še. Imeli smo mnogo priložnosti za sveto spoved tako pri cerkvi sv. Jakoba kot na Hribu prikazovanj in Križevcu. Na nedeljo Dobrega pastirja smo obiskali frančiškanski samostan v Širokem Brijegu in prisluhnili žalostnim dogodkom, ki so jih pretrpeli tamkajšnji frančiškani po 2. svetovni vojni. Na gradu v Medžugorju sta nas nagovorila pričevalca Nancy in Patrik o njunem spreobrnjenju. Bili smo deležni tudi čudovitega slavilnega večera z molitvami našega gospoda župnika Vlada za vsakega izmed nas.
Župnijski praznik sv. Jurija v Gotovljah smo praznovali skupaj z gostom, doc. dr. Andrejem Šegula, profesorjem na Teološki fakulteti, na Katedri za pastoralno in oznanjevalno teologijo. V pridigi nas je nagovoril med drugim tudi o pastoralnem življenju v župniji.
Že vrsto let Župnija sv. Jurij Gotovlje roma od Jurija do Jurija. Letos smo tako romali v Šenčur pri Kranju in Staro Loko. V Šenčurju pri Kranju nas je sprejel župnik Urban in nam predstavil župnijo ter njihovo versko življenje. Svetnik sv. Jurij, ki je upodobljen na konju, premaga zmaja. V Škofji Loki smo spoznali čudoviti in zgodovinsko bogat stari del mestnega jedra, kjer se je tudi letos odvijal Škofjeloški pasijon. Obiskali smo še Staro Loko, kjer je sv. Jurij tudi njihov farni zavetnik, župnik Janez pa nam je orisal svojo župnijo.
Sveta birma pomeni potrditev, saj je pri njej kristjan potrdi v veri in milosti, ki jo je prejel že ob krstu. Pred birmo mora birmanec poglobiti vero in svoje znanje o verskem nauku. Zakrament svete birme je na nedeljo Božjega Usmiljenja letošnjim devetošolcem iz vseh treh župnij podelil generalni vikar Rok Metličar.
Škofjeloški pasijon je najstarejše ohranjeno dramsko delo v slovenščini, ki ga je leta 1721 zapisal pater Romuald Marušič. Pasijon je zasnovan na 20 prizorih kot procesija, ki se zaustavlja na določenih točkah srednjeveške Škofje Loke. Škofjeloški pasijon je vpisan na UNESCOV Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
Na velikonočni ponedeljek se spominjamo Jezusovega srečanja z učencema na poti v Emavs.
Na veliko noč, ki je praznik Jezusovega vstajenja od mrtvih, se je slovesnost po vstajenjski procesiji nadaljevala s sveto mašo.
V Žalcu
V Grižah
Gospodov počitek v grobu. Velika sobota je dan celodnevnega čaščenja Jezusa v Božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek.
Blagoslov ognja
Zgodnje jutro velike sobote je prineslo blagoslovljeni ogenj v naše domove. Simbolizira upanje, svetlobo in nov začetek v naših srcih.
V Žalcu
V Grižah
Blagoslov jedil
Blagoslovile so se preproste, a globoko simbolične jedi, ki imajo svoj pomen: pirhi – simbol življenja in vstajenja, šunka – spomin na Kristusovo daritev, kruh – znamenje Božje dobrote in vsakdanjega kruha ter hren – opomin na trpljenje, ki vodi v odrešenje.
V Žalcu
V Grižah
Vigilija
Praznovanje velike sobote se začne z obredi velikonočne vigilije (bdenja), ki nas s slovesnim bogoslužjem uvede v skrivnost Kristusovega vstajenja. Pri tem imajo poseben pomen blagoslov ognja, hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa, in krstno bogoslužje oz. obnovitev krstnih obljub. Pri maši se bere več svetopisemskih besedil, ki predstavljajo odrešenjsko zgodovino.
V Žalcu
V Grižah
V Gotovljah
Veliki petek je dan Jezusovega trpljenja in smrti na križu. Je edini dan v cerkvenem letu, ko ni svete maše.
V Žalcu
V Gotovljah
Veliki teden
Na veliki četrtek se spominjamo obhajanja Jezusove zadnje večerje z apostoli, ko je blagoslovil kruh in vino ter jim je dal jesti in piti. Jezus je kruh spremenil v svoje telo in vino v svojo kri. Naročil jim je, naj tudi sami obnavljajo dejanje posvetitve v njegov spomin. Po koncu maše duhovnik s spremstvom prenese ciborij s posvečeno hostijo in posvečene hostije, ki so Jezusova navzočnost, iz tabernaklja na posebno mesto oz. v t. i. ječo, ki predstavlja Jezusovo trpljenje v vrtu Getsemani.
V Žalcu
V Grižah
Na Cvetno nedeljo ali nedeljo Gospodovega trpljenja, ki je prvi dan velikega tedna, smo se s cvetno procesijo spomnili na Jezusov slovesni vhod v Jeruzalem – trenutka, ko so ga množice pozdravljale z vejami in vzkliki »Hozana!«. Jezusa, ki je jezdil na oslu, so ob vhodu v Jeruzalem pozdravljali z zelenjem, ki je v naših krajih povezano s tradicijo izdelovanja butar oziroma s pripravo oljčnih vejic. Oljka je odporno sredozemsko zimzeleno drevo, ki je simbol miru in sprave, zelenje pa predstavlja rodovitnost in življenje. Palmove veje, ki jih v zapisu izrecno omenja le evangelist Janez, so simbol zmagoslavja in kraljevanja, zato so Jezusa pozdravljali kot kralja, ki prihaja v Jeruzalem. V nadaljevanju bogoslužja pa smo prisluhnili še njegovemu pasijonu po Evangelistu, ki je poročal o zaroti proti Jezusu, zadnji večerji z učenci, Jezusovem trpljenju v vrtu Getsemani, sodnem procesu, obsodbi na smrt, smrti na križu ter o pokopu v grob.
V Žalcu
Pri Sv. Neži v Libojah
V Gotovljah
Delavnica izdelave butaric je bila v župnišču v Žalcu. Na delavnici so se izdelale butarice, ki jih na cvetno nedeljo prinašamo blagoslavljat v cerkev. Izdelane so iz šibja, zelenja, cvetja in okrasja, kot npr. krep papir.
Križev pot v naravi za vse tri župnije je bil pri križu ob ribniku v Vrbju.
Postno celovečerno češčenje se je v Gotovljah pričelo s sveto mašo, pri kateri je sodelovala Skupina Dominik. Gostja s. Metka Kos je ob pomoči Svetega pisma predstavila, kako je molil Jezus, ter podelila tudi svojo osebno izkušnjo molitve. Sledila je ura vodene meditacije, križev pot, molitev v tišini, rožni venec, tišina, sklep z litanijami in blagoslovom ob polnoči.
Na 1. postno nedeljo so se izbirali novi člani župnijskih pastoralnih svetov, ki jim bo to pomenilo dejanje odgovornosti in služenja. Naj bodo izbrani tisti, ki bodo znali poslušati, povezovati in voditi z zgledom.
V Žalcu
V Grižah
V Gotovljah
Z mašami s pepeljenjem se na pepelnično sredo začenja postni čas. Pri sv. maši smo se posuli s pepelom – kot tih, a močan znak pokore in spreobrnjenja. Pepel nas spomni, da smo minljivi. Postni čas nas vabi, da poglobimo odnos z Bogom, okrepimo ljubezen do bližnjega, z odpovedjo naredimo prostor za bistveno ter utišamo hrup in prisluhnemo vesti.
Ob godu lurške Matere Božje smo poromali na Lurd v podružnično cerkev k lurški Mariji in se ji priporočili – z zaupanjem, molitvijo in hvaležnostjo. Naj nas lurška Marija spremlja na naših poteh, v bolezni in zdravju, v skrbeh in upanju. Naj nas uči potrpežljivosti, vere in tihega zaupanja v Božjo bližino.
V Gotovljah, 5.2.26
V Gotovljah se je na dan celodnevnega češčenja svetega rešnjega telesa obeležil tudi god sv. Agate, ki je bila devica in mučenka in je zavetnica Katanije (Sicilija, Italija), dojilj, medicinskih sester, tkalcev, pastiric, zvonarjev, zlatarjev, rudarjev; priprošnjica proti raku na prsih in vnetjih, pred ognjem, potresi, nevihtami, lakoto, … Kip sv. Agate krasi levi stranski oltar cerkve sv. Jurija v Gotovljah, ki jo spremljata kipa sv. Apolonije in sv. Barbare.
V Grižah, 5.2.26
Češčenje Jezusa v Najsvetejšem je bil zakrament tudi v župnijski cerkvi v Grižah. Bil je čas za osebno molitev, zahvalo in izročitev. Ta ura je bila priložnost za notranji mir, vero in zaupanje. V tišini in molitvi stopimo pred Njega, ki ostaja z nami.
Svečnica je praznik Jezusovega darovanja v templju. Na ta dan sta Marija in Jožef novorojenega Jezusa odnesla v jeruzalemski tempelj in se Bogu obredno zahvalila za sina. Pri sveti maši smo blagoslovili in prižgali sveče. Sveča nas spominja na Kristusa – Luč sveta, ki razsvetljuje temo, prinaša upanje in mir v vsakdanje življenje.
Ob zaključku božičnega časa smo po nedeljski maši prisluhnili božičnemu koncertu Kulturno umjetničkem društvu Preporod iz Dugega Sela iz Republike Hrvaške. Koncert je bil ob podpisu odloka o sodelovanju med mestoma Žalec in Dugo selo.
V nedeljo božje besede je bil mini svetopisemski maraton. Sveto pismo se je bralo pred nedeljsko mašo in po njej.
Mešani pevski zbor Risto Savin iz Žalca je vokalna zasedba, ki deluje že enajst let. Prizadeva si poustvarjati slovensko zborovsko pesem, posega pa tudi po skladbah, ki so jih ustvarili tuji avtorji.
Med mašo in po njej nam je zapela hrvaška Molitvena skupina Totus tuus (Ves tvoj).