Svetopisemski maraton je izmenično, nepretrgano branje Svetega pisma. Prebiranje Božje besede je hkrati tudi molitev za bralca in poslušalce.
Celodnevno češčenje Najsvetejšega zakramenta je bilo v nedeljo pred in po maši ter popoldne z zaključno mašo.
Birmanci so bili na duhovnih vajah. V soboto je bila v Libojah adoracija - češčenje Najsvetejšega.
Ob prazniku Lurške Matere Božje in ob svetovnem dnevu bolnikov, nas je v naši podružnični cerkvi na Lurdu počastil z obiskom celjski škof Maksimilijan Matjaž.
V postnem času smo pred glavni oltar namestili t. i. postni prt, s katerim se med pepelnico in tednom pred veliko nočjo zakrije oltar. S prizori, ki smo jih vzeli s križevega pota iz cerkve sv. Kancijana in naše kapele, nam pomaga vstopiti v skrivnost Jezusovega trpljenja. V središču je križani Gospod, na obeh straneh pa človek, ki Jezusa tolaži (Marija) ali ga muči (vojaki).
Križev pot je molitev, ki je najbolj lastna postnemu času in nam pomaga globlje vstopiti v razumevanje Jezusove ljubezni do nas in potrebnosti našega spreobrnjenja. Križev pot je bil ob petkih ob začetku sv. Maše.
v Župnišču Žalec je potekalo potopisno predavanje, v katerem je mlada zdravnica Ana Simončič predstavila svojo Humanitarno-medicinsko odpravo v Ugando. Skupaj s kolegi študenti medicine je preživela tri mesece v tej afriški državi, kjer so se soočali z različnimi izzivi in bogatili svoje medicinske izkušnje. Ob tej priložnosti se želi zahvaliti vsem faranom Župnije Žalec, ki so v mesecu septembru prispevali prostovoljne prispevke za izvedbo odprave v Ugando.
Križev pot pri križu ob ribniku v Vrbju je bil namenjen vernikom vseh župnij.
G. škof Maksimilijan Matjaž je v soboto obiskal župnijo Gotovlje. Opravil je kanonično vizitacijo – uradni pregled delovanja župnije. Po ogledu župnijske cerkve sv. Jurija in poslopja je maševal v podružnični cerkvi sv. Jedrti, na predvečer njenega godu. Srečanje se je nadaljevalo s člani župnijskega pastoralnega in gospodarskega sveta ter duhovnikoma.
Pri nedeljski sv. maši nas je obiskal g. škof Maksimilijan Matjaž, ki je potem opravil tudi t. i. kanonično vizitacijo – uradni pregled delovanja župnije.
Po maši se je g. škof srečal s člani župnijskega pastoralnega in gospodarskega sveta ter duhovnikoma.
Končano je tlakovanje dvorišča med župniščem in cerkvijo, ki se je prekopalo zaradi polaganja cevi za ogrevanje.
V soboto je bila delavnica izdelovanja butaric, ki jih na cvetno nedeljo prinašamo blagoslavljat v cerkev. Cvetnonedeljske butare so izdelane iz šibja, zelenja, cvetja in okrasja, kot npr. krep papir.
Cvetna nedelja predstavlja Jezusov slovesni vhod v Jeruzalem. Obred se je pričel z blagoslovom zelenja pred kapelo, ki se je v procesiji odnesel v cerkev. Med obredom je bilo branje evangeljskega poročila o Jezusovem trpljenju (pasijon). Po maši so bile nagrajene najlepše butare.
Cvetna nedelja v Žalcu
Cvetna nedelja v Libojah
Cvetna nedelja v Gotovljah
Pri bogoslužju cvetne nedelje v Gotovljah so sodelovali tudi naši najmlajši veroučenci. Veliko so prispevali k pomoči pri procesiji in sprevodu z zelenjem in butarami.
župnij Žalec, Griže in Gotovlje
Dragi velikonočni kristjani!
Naj nam ob letošnjih praznikih spregovori postni prt, ki smo ga namestili pred oltar v žalski cerkvi.
V sredini najdemo podobo križanega Jezusa, ki nosi temeljno sporočilo naše vere: neskončni in popolni Bog se iz ljubezni do nas poniža, postane eden izmed nas ter nase vzame vso našo krivdo, zlo in greh, ki se zbesni nad njim v podobi najhujšega trpljenja. To je cena našega odrešenja.
Opazovalci pa se lahko prepoznamo v levi ali desni podobi. Vojaki, ki Jezusa neusmiljeno pretepajo predstavljajo vsakega izmed nas, ki smo povzročitelji trpljenja naših bližnjih in posledično tudi Boga. Na drugi strani pa trpečega Jezusa spremlja njegova sočutna mati Marija. Jezus nam želi pomagati, da bi postajali vedno bolj podobni Marijinemu odzivu na trpljenje, ki namesto preklinjanja krivcev Sina tolaži, povzročiteljem pa skupaj z njim odpušča. Veruje namreč, da je odpuščanje in sočutje močnejše orožje od zla in presega zakon povračila.
Velikonočna resnica je, da ljubezen premaga ne le sovraštvo, ampak celo smrt. Zato vsem želimo obilo veselja ob zmagi nad grehom in smrtjo.
Vaša duhovnika Vlado in Ivan s sodelavci
VELIKONOČNA MEDITACIJA
Reklame: kupi to, pojdi tja, udeleži se tega, poskrbi zase, glej na svoje telo … Prava džungla ponudb, ki niso samo vabilo in ponudba, temveč postavljajo standarde, krojijo naše življenje in počutje – zaradi tega smo srečni ali nesrečni.
Potem pa še Cerkev. Leto sv. Pavla, leto molitve, leto sinode – skupaj hoditi. Pa otroke k verouku, pa pojdi k maši. Skrbi za vsakdanjo molitev. Prejmi Božje Usmiljenje pri sveti spovedi …
Podobno kot v Jezusovih časih, zato so Jezusa vprašali: »Katera je prva in največja zapoved?« »Prva in največja je: Ljubi Boga in svojega bližnjega kot samega sebe.« Iz tega zornega kota gledano na džunglo ponudb, usmerjanja … je človeku bistveno lažje razbrati, kaj je za njega osebno pomembno – Bog, jaz in bližnji. Lažje se odločam komu namenim čas.
Pri enem izmed mnogih križevih potov, je pri srečanju Jezusa z ženami zapisano razmišljanje: »Hčere Jeruzalemske, ne jokajte nad menoj, temveč jokajte nad seboj in nad svojimi otroki! Tako potrdi, da je bil križev pot njegovo poslanstvo. Vsak od navzočih je povabljen, da se zamisli nad svojim življenjem, nad svojimi dejanji. Ali sploh vidim drugega – na ulici, prometu, cerkvi … Ali rastem ob drugem, se dopolnjujem, se učim od bližnjega? Kaj storim za svojo skupnost? Samo čakam, da bodo drugi ali s svojim delom nagovorim drugega? 'Ne jokajte nad drugimi in se ne primerjajte z njimi,« bi lahko bile Jezusove besede nam ob tej postaji. »Jokajte nad sabo in se trudite, da postajate vedno boljši znotraj sebe, v skupnosti in medsebojnih odnosih.«
Nekaj tega župnija nudi ljudem, toda brez ljudi, je prazno. Jezus ustanovi Cerkev, ki je skupnost ljudi in ljudje potrebujemo drugega, čeprav nam TV, telefon … daje občutek da ne rabim nikogar.
Križev pot in srečanje razodeva človeka v vseh časih, njegovo razmišljanje, izzive in daje tudi nasvet kako je z Božjimi očmi najbolje.
Hvala ti Gospod za ta prizor. Hvala ti, da spoznavam svojo veličino, saj lahko veliko naredim v navezi s Teboj.
Ivan Šelih, vikar
OBISK IN VIZITACIJA ŠKOFA MAKSIMILIJANA
V zadnjem času nas je v vseh treh župnijah obiskal škof Maksimilijan.
V nedeljo, 11. februarja, ob dnevu bolnikov je želel obiskati eno od cerkva, posvečeni Lurški Materi Božji, ki ta dan goduje. Tako je prvič maševal na Lurdu pri Grižah. Po maši se je na sestanku in kosilu srečal z gospodarskim svetom župnije Griže in se seznanil s stanjem. Pregledati je moral tudi stanje župnijske pisarne in podpisati matične knjige.
V soboto, 16. marca, je na predvečer godu sv. Jedrti ob kanonični vizitaciji uradno obiskal župnijo Gotovlje. Tudi na sv. Jedrti je maševal prvič in bil vesel lepega sprejema župljanov. Nato se je sestal z župnijskim pastoralnim svetom in cerkvenim ključarjem izročil dekret za naslednjih pet let služenja. Z župnikom sta pregledala administracijo, naslednji dan pa še vse cerkvene stavbe v Gotovljah.
V nedeljo, 17. marca, je škof drugič maševal v žalski župnijski cerkvi pri redni nedeljski maši. Nato se je sestal z župnijskim pastoralnim svetom in ključarji, se pogovoril z župnikom in pregledal administracijo, opravil pogovor z vikarjem in zaključil s kosilom v župnišču.
Nekateri poudarki iz srečanj s škofom v naših župnijah:
- Škof je v vseh župnijah sodelavce ozaveščal o pomanjkanju duhovnikov in spodbujal k temu, da se verniki še bolj odgovorno vključijo sodelovanje na župnijah. V celotni spodnji Savinjski dolini bosta v prihodnje najbrž le dva centra z duhovniki.
- Župnije bodo potrebovale manjše time, ki bodo v sodelovanju z duhovnikom bolj samostojno prevzemali odgovornost za življenje na župnijah.
- Usposabljati je potrebno laike za kompetentno delo v župnijah in oblikovati živa ter sočutna občestva.
- Glede na različne razlage pogrebov z raztrosom je škof potrdil, da je v veljavi dokument, ki določa, da duhovnik v tem primeru opravi obred pri mrliški vežici, pri samem raztrosu pa ni navzoč.
- Pozdravil je poenotenje telesnih drž pri bogoslužjih in potrdil, da naj se pri nedeljskih mašah redno moli nicejsko-carigrajska veroizpoved.
RAZPORED VELIKONOČNIH PRAZNOVANJ
Letos drugič obhajamo velikonočne praznike ob pomanjkanju duhovnikov. Kljub zmanjšanju števila bogoslužij je teh še vedno veliko:
Žalec
Veliki četrtek: 18.30 Spomin zadnje večerje
Veliki petek: 18.30 Obredi velikega petka
Velika sobota: 7.00 Blagosl. ognja, 12.00 Blagosl. jedil, 14.00 Blagosl. jedil, 15.00 Blagosl. jedil, 18.30 Vigilija
Velika noč: 6.30 Procesija in maša, 10.00 Maša
Velikonočni ponedeljek: 9.00 Maša
Griže
Veliki četrtek: 19.30 Spomin zadnje večerje
Veliki petek: 19.30 Obredi velikega petka
Velika sobota: 7.00 Blagosl. ognja, 11.00 Blagosl. jedil, 15.00 Blagosl. jedil, 16.00 Liboje: Blag. jedil, 19.30 Vigilija
Velika noč: 8.00 Procesija in maša, 10.00 Liboje – maša
Velikonočni ponedeljek: 9.00 Lurd – maša
Gotovlje
Veliki četrtek: 17.30 Spomin zadnje večerje
Velika sobota: 7.30 Blagosl. ognja, 11.00 Blagosl. jedil, 12.00 Jedrt – Blag. jedil, 14.00 Blagosl. jedil, 17.30 Vigilija
Velika noč: 8.00 Procesija in maša
Velikonočni ponedeljek: 10.30 Maša
NAPOVEDNIK
13. april, 18.30 – večer z Gregorjem Čušinom dramskim igralcem v žalski cerkvi
1. – 4. maj – romanje v Medžugorje (prijave zbira župnik)
10. maj, 18.30 – večer z Robijem Friškovcem, zaporniškim duhovnikom v žalski cerkvi
11. maj, 10.00 – sveta birma v Žalcu za vse tri župnije
26. maj, 10.00 – prvo obhajilo v Žalcu za vse tri župnije
2. junij – pri nedeljskih mašah zaključek katehetskega leta
15. junij – župnijsko romanje: Lenart, Sv. Trojica, Negova
22. – 25. julij – oratorij za otroke v Libojah
29. avgust – 1. september – romanje na Poljsko: Krakow, Czestohowa, Wadowice, Auschiwitz (prijave zbira Vilma Tekavc: 040 728 217)
Veliki četrtek je dan evharistije in postavitve duhovniške službe. Na ta dan praznujemo obhajanje Jezusove zadnje večerje z apostoli.
Veliki četrtek v Žalcu
Veliki četrtek v Grižah
Veliki četrtek v Gotovljah
Veliki petek je dan Jezusovega trpljenja in smrti na križu.
Veliki petek v Žalcu
Veliki petek v Grižah
Blagoslov ognja
Velikonočna sobota se prične z blagoslovom ognja in gob, s katerimi se blagoslovljen ogenj raznaša po domovih.
Blagoslov ognja v Žalcu
Blagoslov ognja v Grižah
Blagoslov ognja v Gotovljah
Blagoslov jedil
K blagoslovu prinesemo tradicionalne velikonočne jedi (kruh, pirhe, šunko in hren). Vsaka od teh jedi nosi poseben simbolni pomen: kruh predstavlja božjo dobroto in človeško delo, meso simbolizira Jezusovo telo, pirhi njegove rane, hren pa žeblje križa.
Blagoslov jedil v Žalcu
Blagoslov jedil v Grižah
Blagoslov jedil na Sv. Jedrti
Vigilija
Vrhunec velike sobote predstavlja velikonočna vigilija, ki označuje prehod iz teme v svetlobo. Prične se z blagoslovom velikonočnega ognja in prižiganjem velikonočne sveče. Sveča predstavlja Kristusa, ki je dejal, da je on luč sveta.
Vigilija v Žalcu
Vigilija v Grižah
Vigilija v Gotovljah
Na veliko noč praznujemo Jezusovo vstajenje od smrti. Je praznik veselja in upanja. Maše so se pričele s procesijo.
Velikonočna nedelja v Žalcu
Velikonočna nedelja v Grižah
Velikonočna nedelja v Gotovljah
Prvi letošnji večerni gost je bil Gregor Čušin, znan igralec, režiser in dramatik. bil Večer je v prvi vrsti namenjen birmancem, staršem in botrom. Pred tem pa so sveto mašo s petjem in igranjem polepšale pevke mladinskega sestava Jurčki iz Gotovelj pod vodstvom Barbare Bosnar.
Pri maši za gasilce, se jim zahvalimo za njihovo delo in jih priporočamo v naših molitvah.
Maša za gasilce v Žalcu
Svete maše so se udeležili gasilci iz Žalca, Vrbja in Ložnice. Priporočili so se sv. Florijanu v varstvo in molili za pokojne člane.
Maša za gasilce v Grižah
Sv. Florjanu so se pri današnji jutranji sv. maši zahvalili in priporočili gasilci PGD Zabukovica, Griže in Liboje ter molili za svoje pokojne člane.
Maša za gasilce v Gotovljah
Hvala vsem gasilcem in gasilkam za njihovo požrtvovalno delo in ljubezen, ki jo izkazujejo s svojim delom do vseh, ki potrebujejo njihovo pomoč.
Petintrideset mladih iz vseh treh župnij je po pripravah z devetdnevnico v žalski cerkvi prejelo zakrament svete birme. Birmovalec je bil dekan Srečko Hren. Skupina Dominik je s petjem in igranjem obogatila slovesnost.
Prvo sveto obhajilo je zakrament, pri katerem prvič prejmemo sveto hostijo, Jezusa, pod podobo kruha. Ob prvem svetem obhajilu nas Jezus sprejme v svoje srce.
Prvo sveto obhajilo v Grižah, 12. 5. 2024
Praznik prejema Prvega svetega obhajila je bil združen z župnijskim praznikom sv. Pankracija na god zavetnika župnijske cerkve, sv. Pankracija.
Prvo sveto obhajilo v Žalcu, 26. 5. 2024
V Žalcu smo obhajali prvo sveto obhajilo na praznik sv. Trojice.
Mesec maj je namenjen češčenju Marije, ko se vsak dan prebira šmarnično branje.
Šmarnice v Žalcu
Šmarnice so bile vsak dan v župnijski cerkvi.
Šmarnice v Gotovljah
Skozi letošnje šmarnično branje za otroke z naslovom ‘Na začetku je bila škatla’ avtorice Saške Ocvirk smo se naučili, da je molitev lahko zahvala, prošnja ali slavljenje, da je drugačna pri vsakem človeku, vedno pa globoko povezana z njegovim notranjim doživljanjem.
Sveto rešnje telo in kri (Telovo) je zapovedan praznik, ki je središče naše vere, posvečen čaščenju Najsvetejšega in evharistije. Izraz evharistija prihaja iz grške besede in pomeni zahvaljevati se. Evharistija je najpomembnejši zakrament zato, ker je v njej navzoč Kristus sam, kot živa oseba. Obhajamo ga na prvi četrtek po nedelji Svete Trojice. Na ta dan še posebej obujamo vero, da je Jezus pri vsaki maši resnično prisoten s svojima telesom in krvjo. To je središče krščanske vere.
Sveto rešnje telo in kri v Žalcu
Procesija je zaradi slabega vremena potekala v župnijski cerkvi.
Sveto rešnje telo in kri v Gotovljah
V nedeljo smo pri sv. Juriju s procesijo po vasi obhajali Jezusovo navzočnost v zakramentu sv. rešnjega telesa in krvi – evharistije, ki je središče naše krščanske vere in zakramentalnega življenja.
V škofijskem domu Vrbje je bil skupni sestanek župnijskih pastoralnih svetov župnij Žalec, Griže in Gotovlje. Pregledalo se je opravljeno delo po zadnjem skupnem sestanku. Skupni sestanki omogočajo medsebojno spoznavanje članov in enotno načrtovanje aktivnosti vseh treh župnij. V nadaljevanju so se pripravili predlogi načrtovanih del v prihodnjem letu.
Zaključek veroučnega leta treh župnij smo letos obhajali v Libojah pri sveti Neži v Libojah. Po sv. maši smo se vsi poveselili.
Po mašni daritvi pri sv. Jedrti smo se v procesiji Sv. Rešnjega telesa in krvi po stari navadi posebej spomnili Jezusove navzočnosti v zakramentu Sv. Rešnjega telesa in krvi pri štirih kapelah, ki so jih pripravile družine iz zaselka Jedrt nad Gotovljami.
Na enodnevnem romanju vseh treh župnij smo obiskali Slovenske gorice.
Najprej smo si ogledali cerkev Svete trojice s frančiškanskim samostanom. V cerkvi Svete trojice sta tretji največji oltar in tretje največje orgle v Sloveniji. V Loretski kapeli je črna Marija. Pater Bernard Goličink nam je pokazal še bogato knjižnico starih knjig in muzej.
Sledil je ogled obnovljenega gradu v Negovi. V njegovi okolici so bile najdene kamnite in bronaste sekire, rimski novci ter znamenite halštatske čelade z venetskimi napisi. Širša okolica Negove je zelo bogata z naravnimi vrednotami; vrelci mineralne vode – slatine, ki so bile okoliškim prebivalcem zmeraj vir pitne vode ter mofete.
Ob koncu smo obiskali še cerkev sv. Lenarta v Lenartu, kjer nas je sprejel župnik Marjan Pučko. V cerkvi potekajo restavratorska dela na oltarjih. Dr. Andreja Padovnik je prikazala začetno delo na restavriranju - odstranjevanje prejšnjih nanosov barv.
Fotografije: Darko Simončič
Sv. maša za domovino je bila na Dan državnosti pri križu ob ribniku v Vrbju. Pred državnim praznikom se je molila devetdnevnica za domovino in za mir.
Fotografije: Janja Čuvan
Naš župnik Vlado je obhajal srebrni jubilej – 25. obletnico mašniškega posvečenja. Njegovo novomašniško geslo je: »Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober.« Pri srebrni maši, ki jo je daroval v župnijski cerkvi v Žalcu, je pridigal njegov novomašni pridigar g. Jože Kopeinig iz Tinj na Koroškem. Župljani vseh treh župnij so se mu zahvalili za neutrudno duhovno delo in povezovanje. Obred so popestrili vsi trije pevski zbori. Po maši je sledilo druženje z župljani.
Fotografije: Darko Simončič
Pri domu Karitas v Vrbju je bila sveta maša v spomin obletnice odhoda Usmiljenih bratov. Maševal je župnik msgr. Jože Pribožič.
Med prvo svetovno vojsko sta veleposestnika Nidorfer izročila svoje posestvo Konventu usmiljenih bratov pod pogojem, da na njihovem posestvu sezidajo bolnišnico ali pa hiralnico. Bratje so bili znani kot zelo iznajdljivi na mnogih področjih. Ljudje so občudovali napredno vrtnarjenje in kmetovanje s sodobnimi stroji, v kraj so prvi pripeljali elektriko. Nemci so 18. 6. 1941 iz hiralnice odpeljali vse oskrbovance.
V današnjem Škofijskem domu Vrbje deluje Humanitarno skladišče Škofijske Karitas Celje.
Vrbenčani o se tudi zahvalili za pomoč, ki so je bili deležni ob lanskih poplavah.
Po maši je bila pogostitev.
Fotografije: Darko Simončič
Na Lurdu je bila maša in procesija z lučkami na predvečer praznika Marijinega Vnebovzetja.
Fotografije: Drago Jerebic
V Wadowicah, rojstnem kraju Karola Wojtile – papeža Janeza Pavla II. smo si ogledali njegovo rojstno hišo in farno cerkev, v kateri je bil krščen. V romarskem kraju Kalwaria Zebrzydowska, ki je bil ustanovljen leta 1602, smo obhajali sveto mašo v stranski kapeli. V Krakowu smo se sprehodili po katedrali, kjer je kot najpomembnejša relikvija spravljena kri blaženega papeža Janeza Pavla II. Blizu Czestohowe je najpomembnejše poljsko romarsko središče Jasna Gora. Ponaša se z baziliko, posvečeno devici Mariji, katere ponos je slavna ikona »Črna Marija« iz 14. stoletja. Nato smo se odpravili proti muzeju najbolj zloglasnega koncentracijskega taborišča Auschwitz Birkenau, ki je lociran v bližini danes poljskega mesta Oswiecim. Spoznali smo zgodbo svetnika Maximiljana Kolbeja, ki je izgubil življenje v tem groznem kraju. V Lagiewniki smo obiskali svetišče Božjega Usmiljenja, kjer je grob sestre Faustine Kowalske,. Sveti papež Janez Pavel II. je sestro Faustino leta 2000 razglasil za svetnico. Danes njen grob postaja vse pomembnejša romarska točka Evrope. Sledila je sveta maša. Obiskali pa smo še bližnji center Janeza Pavla II. Doživeli smo veliko Božje milosti in se v molitvah spominjali na žrtve človeške norosti.
Fotografije: Boštjan Čuvan
Sodelavci Radia Ognjišče so v okviru radijskega kolesarskega romanja »Od Marije k Mariji od prijatelja k prijatelju 2024« od Prevalj do Ptujske gore med 5. in 8. septembrom obiskali Župnijo v Žalcu. Sodelavci so si najprej ogledali cerkev, sledilo je srečanje z župljani ob prigrizku in pijači na dvorišču.
Fotografije: Boštjan Čuvan
Na Marijin rojstni dan - mali Šmaren je bila popoldanska sveta maša v gasilskem domu na Ložnici. Marija je zavetnica v kapelici sredi vasi. Kapelica je bila obnovljena leta 2021. Po maši je bilo druženje z vaščani Ložnice.
Fotografije: Boštjan Čuvan
Celonočno molitveno bdenje se je pričelo v petek z večerno mašo z gostoma Miranom in Zdenko Candellari. Sledile so različne molitve: molitve rožnega venca, molitve v tišini, molitve s petjem mladih, branjem svetega pisma, molitvenikom in drugih misli. Zaključek je bil v soboto zjutraj z blagoslovom Najsvetejšega in s sveto mašo, pri kateri je sodelovala skupina Dominik.
Ura v zvoniku cerkve Sv. Miklavža v Žalcu se popravlja.
v Gotovljah se je odvijal oratorijski dan za veroukarje na tematiko misijonarstva. Po uvodni igri nam je g. Vlado v skupni katehezi predstavil misijonarstvo in misijonarje ter smo spoznali svetopisemski odlomek Mt 22, 1-10. Nato smo dobili prav posebnega gosta – gospoda Jožeta Andolška, misijonarja v Etiopiji, ki nam je pričeval o svojem poslanstvu in delu. Po malici in igri na dvorišču, smo imeli še dve delavnici. Na plesni smo zaplesali nekaj plesov iz različnih delov sveta, na ustvarjalni pa smo izdelali ptico miru na svetu, ki si jo lahko ogledate v cerkvi v Gotovljah. Zaključili smo z molitvijo v cerkvi. Oratorijskega dne se je udeležilo 17 otrok iz vseh treh župnij, za njih pa je skrbelo devet animatorjev in g. Vlado.
Vokalni ansambel Elinor z Maribora velja za enega vidnejših slovenskih vokalnih sestavov. Pevci in pevke poustvarjajo renesančno, baročno, klasično, romantično in sodobno zborovsko literaturo. Beseda Elinor izvira iz hebrejske besede Eleanor, ki je sestavljena iz dveh elementov: ‘el’, kar pomeni bog in ‘or’, kar pomeni luč. Elinor torej pomeni ‘Bog je moja luč’.
Pater Jože Andolšek je misijonar v Etiopiji. Somaševal je v naših župnijah in nam predstavil svoje misijonsko delo.
Igra svetlobe nad stranskima oltarjema cerkve Sv. Miklavža v Žalcu.
Iz Gotovelj smo se podali na župnijsko romanje na avstrijsko Koroško in ob prijetnih zvokih godal obiskali romarsko cerkev Marijinega vnebovzetja Gospa Sveta. Pot nas je vodila do Plešivca (Tanzenberga). V notranjosti novejše grajske cerkve smo občudovali dela slovenskega umetnika Valentina Omana. Postali smo pri vojvodskem prestolu in v Vetrinju, kraju slovenske tragedije. Romanje smo okronali s sv. mašo v kapeli v Domu v Tinjah in ga zaključili s teološko razlago rektorja Jožeta Kopeiniga in kosilom.
Verouk s starimi starši v Grižah je potekal od kapelice do kapelice.
V cerkvi Sv. Ane v Libojah smo praznovali jubileje zakoncev, ki obhajajo 5, 10, 15, … let poroke. Igrala je skupina Dominik, ki letos praznuje 35. let delovanja.
Uredili smo novo elektroniko, ki upravlja zvonove in uro na zvoniku v Žalcu. Ura je daljinsko vodena in kaže točen čas.
Praznik zahvale je dan hvaležnosti ne zgolj za dobro letino in pridelke polja, temveč tudi za druge darove, denimo za dobroto, svobodo, dom, vero, čas. Najvišja oblika zahvale je daritev maše, kjer se Bogu Očetu zahvaljujemo za vse, kar nam je podarjeno. Maša je prošnja in zahvala ob enem.
Lurd, 10. 11. 2024
Na Lurdu pri lurški Materi Božji smo praznovali zahvalno nedeljo in tako pokazali hvaležnost za vse, kar nam Bog daje v vsakodnevnem življenju.
Sv. Jedrt, 17. 11. 2024
Zemlja je obrodila svoje sadove, Gospod, naš bog, nas blagoslôvi (Ps 66,6-7). Pri sv. Jedrti smo se danes zahvalili Nebeškemu Očetu, za sadove (pridelke), ki nam jih je za naše življenje obrodila zemlja. V svoji previdnosti in dobroti si nam jih odmeril, naj sedaj v nas rodijo sadove pravičnosti in ljubezni. Hvala Jurčkom, ki so obogatili sveto mašo s čudovitim petjem in prisrčnimi zahvalami.
Liboje, 17. 11. 2024
V nedeljo smo imeli zahvalno nedeljo tudi pri Sv. Neži v Libojah. Hvala Rolandi Frece, ki že toliko let v ta namen speče hleb kruha in vsem, ki so prinesle in pripravile sadove zemlje in ostale dobrote. Velika hvala duhovnikoma Vladu in Ivanu da lahko na podružnični cerkvi še vedno obhajamo to slovesnost.
Skupina Dominik letos obeležuje 35-letnico začetkov skupne poti in glasbenega ustvarjanja. Skupina se je ustanovila v 80. letih prejšnjega stoletja iz srečanj mladinskega verouka pod duhovnim vodjem dominikanca patra Vančija. Prepevajo Bogu v čast in ljudem v veselje in so tako skozi vsa ta leta redno sodelovali pri nedeljskih bogoslužjih, cerkvenih porokah, festivalih in dobrodelnih koncertih. Skupina poje vsak mesec pri nedeljski maši v župnijski cerkvi v Žalcu. Za vse zveste poslušalce so pripravili koncert Ples do nebes v Domu II. slovenskega tabora, na katerem so predstavili tudi glasbo z njihovega novega albuma Ples do nebes.
Revija župnijskih pevskih zborov dekanije Žalec - Braslovče, ki pokriva skoraj celotno Spodnjo Savinjsko dolino, se je tako kot lani odvijala v župnijski cerkvi v Žalcu. Predstavilo se je 11 zborov župnij, ki aktivo sodelujejo v življenju svoje župnije. Ob koncu revije so vsi zbori skupaj zapeli še dve pesmi.
Adventna delavnica za otroke vseh treh župnij je bila v Žalcu v veroučnih učilnicah. Izdelali so se adventni venci ter božični okraski.
1. adventna nedelja - Liboje, 30. 11. 2024
Pri Sv. Neži v Libojah smo pri večerni sobotni maši prižgali prvo svečo in blagoslovili venčke za domove. Na pot sta odšli tudi dve Marijini podobi ob katerih bomo po domovih molili, prepevali in zapisali prošnje in zahvale v zvezek, ki je priložen.
1. adventna nedelja in maša za rudarje - Griže, 1. 12. 2024
Na praznovanju 1. adventne nedelje so bili pri maši bili tudi rudarji, ki so se za varstvo zahvalili svoji zavetnici sv. Barbari. Blagoslovili smo adventne venčke, izročili pa smo tudi Marijine podobe za adventno romanje Marije po domovih naše župnije.
1. adventna nedelja in nedelja Karitas - Žalec, 1. 12. 2024
Danes smo slavili luč, svetlobo in življenje in prižgali prvo svečko na adventnem venčku – luč upanja. Pri maši so sodelavci Karitas Žalec predstavili uspešno delovanje v prvem letu. Skupina Dominik jim je predala donacijo iz nabranih sredstev pri izvedbi koncerta ob 35. letnici delovanja skupine. Sredstva bodo porabili v dobro pomoči potrebnih.
1. adventna nedelja - Gotovlje, 1. 12. 2024
Prva svečka na adventnem vencu je že prižgana. Približuje se praznik Gospodovega rojstva. Ko se bo to začelo dogajati, se vzravnajte in vzdignite glave, kajti vaša odkupitev se približuje. (Lk 21,28)
Miklavž, kakor pri nas navadno imenujemo svetega Nikolaja, je gotovo eden najbolj priljubljenih svetnikov. S posebnim veseljem ga pričakujejo otroci, ko na večer pred svojim godom hodi okrog in jim prinaša darove - pridne nagrajuje, poredne pa prepusti kaznim svojih spremljevalcev, parkeljnov.
Žalec, 5. 12. 2024
Sveti Miklavž nas je obiskal v naši cerkvi. Danes goduje naš patron. Sveti Miklavž, prosi za nas.
Griže, 5. 12. 2024
Tudi v župnijski cerkvi sv. Pankracija nas je včeraj obiskal drago dobri Svetnik Miklavž. Pred njegovim prihodom smo se poučili o treh njegovih čudežih, nato pa je med otroke razdelil težko pričakovana darila.
Gotovlje, 8. 12. 2024
V nedeljo po maši so Jurčki s pesmijo Pridi sveti Miklavž priklicali Miklavža tudi v Gotovlje. S svojim spremstvom je obiskal gotoveljske otroke, jih lepo nagovoril in obdaril.
Pevci Mešanega cerkvenega pevskega zbora Griže so imeli z gosti MePZ Galicija v cerkvi Sv. Pankracija v Grižah prvi samostojni koncert »V pričakovanju božične skrivnosti«. S koncertom so želeli v srca poslušalcev vnesti kanček prazničnega duha, ki bo v njih še dolgo ostal.
Zavetnik žalske župnije je sveti Miklavž, kakor navadno imenujemo sv. Nikolaja. Bil je krščanski škof in svetnik iz Mire v Turčiji. Poznan je bil po dobrodelnosti, saj je premoženje, ki ga je podedoval, razdelil med reveže. Dobrotnik sveti Miklavž je poznan kot obdarovalec pridnih otrok. Slovesno mašo ob praznovanju župnijskega zavetnika sv. Miklavža je vodil srebrnomašnik Roman Travar. Prošnje so prebrali birmanci, zahvalili pa so se tudi prvoobhajanci.
Po slovesni sveti maši je bilo kosilo s cerkvenimi sodelavci in županom Jankom Kosom
Vsakoletno srečanje bralcev Božje besede pri bogoslužjih vseh treh župnij je bilo cerkvi v Gotovljah.
Vsakoletno srečanje bralcev Božje besede pri bogoslužjih vseh treh župnij je bilo cerkvi v Gotovljah.
Krašenje cerkve in postavitev jaslic v Žalcu
Krašenje cerkve in postavitev jaslic v Grižah
Krašenje cerkve in postavitev jaslic v Gotovljah
Dragi bratje in sestre. Ob božičnem prazniku smo kristjani, še posebej duhovniki, v skušnjavi, da bi se jezili in obsojali. Imamo tisoč razlogov za slabo voljo iz zagrenjenost. Vsa ta pozunanjenost, materializem, kičasti ameriški božiček z darili, izrinjanje Jezusovega rojstva, nobene duhovne priprave … in to mnogokrat pri naših najbližjih, ki bi morali biti zvesti.
Toda prav v takšno brezbrižno, hladno in oddaljeno človeško družbo se je hotel roditi Jezus pred dobrimi dva tisoč leti. Če bi tudi njega ta grešni svet jezil in odbijal, gotovo ne bi prišel med nas. On ve, da nas lahko pridobi samo z dobroto, toplino in usmiljenjem. Nikoli ne bo pridobil vseh, tudi to je vračunal. Nekateri se bomo odprli njegovemu odrešenju, njegovi ponujeni roki, drugi bodo ostali na poti teme.
Blagor vsem, ki boste ob božiču pripravljeni sprejeli novorojenega Odrešenika v svoje srce, svoje življenje in svoje družine. Pa tudi vsem ostalim – saj je prišel za vse – naj velja iskreno voščilo, ki so ga oznanjali angeli bo njegovem rojstvu: »Slava Bogu in mir ljudem.« Naj nad vsemi spori in konflikti v nas in med nami zavlada sprava in mir, ki ga prinaša Novorojeni.
vaša duhovnika Vlado in Ivan s sodelavci
ŽIVLJENJE V ŽUPNIJSKIH SKUPNOSTIH
»Človek namreč vidi, kar je pred očmi, Gospod pa vidi v srce«, pravi Sveto pismo. Tudi v naših skupnostih je mnogokrat tako, da smo predvsem pozorni na materialno, na opravljena dela, na obhajane obrede, na popravljene zidove in strehe ter na zbrani in porabljeni denar.
Spomnimo pa se, da smo Cerkev predvsem duhovna skupnost, da šteje predvsem to, da smo Jezusovi učenci in živimo njegov evangelij. Zato bomo ob koncu leta najprej pogledali nazaj na to, kako je živela naša skupnost.
Na sv. birmo so se pripravljali birmanci vseh treh župnij, z rednim veroukom, duhovnim vikendom v Libojah. V aprilu nas je obiskal gost Gregor Čušin in nagovoril posebej starše in botre. 11. maja pa so skupaj prejeli Svetega Duha. Podobno so se prvoobhajanci z rednim veroukom, vikendom v Libojah, nato pa s prvo sv. spovedjo pripravili na prejem prvega obhajila.
V začetku junija smo s pastoralnimi sveti vseh treh župnij imeli načrtovalno srečanje v Vrbju na katerem smo naredili plan za kar nekaj zanimivih pastoralnih dogodkov v tem in prihodnjem letu.
Sredi junija smo poromali v Slovenske Gorice. Obiskali sv. Trojico, sv. Lenart in grad v Negovi. Konec avgusta pa smo se duhovno okrepili na romanju na Poljsko k sv. Janezu Pavlu II., sv. Faustini Kowalski in Čenstohovski Mariji. Gotovljani pa so oktobra poromali še na Koroško h Gospe sveti.
Zelo doživeto je bilo molitveno bdenje 13. 9., ko smo celo noč vztrajali v molitvi pred Najsvetejšim v Gotovljah in prosili za blagoslov.
V oktobru smo začeli z Delavnicami molitve in življenja, ki se jih udeležuje okrog 15 članov. Dobivamo se vsak četrtek, se učimo moliti in poglabljamo odnos z Gospodom ter bogatimo duhovno življenje.
V mesecu oktobru smo poglabljali misijonsko zavest. Za otroke smo imeli oratorijski dan, nato pa obisk misijonarja p. Jožeta Andolška v župnijskih cerkvah, ki nas je spodbudil k pomoči potrebnim v Etiopiji.
V novembru smo se Bogu zahvaljevali za darove, med drugim tudi za 35 let skupine Dominik. Obiskala nas je tudi revija dekanijskih pevskih zborov. V novo cerkveno leto pa smo vstopili tudi z adventno delavnico za otroke.
NEKAJ PODATKOV OB KONCU LETA
Letos smo vseh treh župnijah smo krstili 16 otrok. V Žalcu 5, noben od otrok ni bil zakonski. V Grižah smo krstili 5 otrok, 2 zakonska in 3 nezakonske. V Gotovljah pa smo krstili 6 otrok, 3 nezakonske in 3 zakonske.
Spokorno bogoslužje smo imeli v postu in adventu v Žalcu in Gotovljah. Zakrament spovedi pa je prejelo zelo malo ljudi. Žal mnogi napačno menijo, da že samo obisk pri spokornem bogoslužju odpusti grehe in spoved ni potrebna.
Obisk maš se od časa epidemije ni kaj prida ni dvignil. V Žalcu nedeljsko mašo obišče povprečno 200 ljudi, v Grižah in Gotovljah pa po dobrih 80. Od 10.300 katoličanov skupno k nedeljskim mašam hodi 3,4% krščenih.
Za obisk duhovnika na prve petke med bolniki ni veliko zanimanja. Je pa nekaj obiskov bolnikov pred prazniki, naštejemo jih lahko na prste.
Do zdaj smo imeli 94 pogrebov, 48 moških in 46 žensk. Od tega jih je 18 prejelo zakramente pred smrtjo, 76 pa ne. Pogrebi so vedno bolj skromni, vedno več je civilnih ali brez pogrebne maše ter pogrebov v zasebnem krogu.
Veroučencev je letos 216. V Žalcu je vpisano 94 otrok, v Grižah in Libojah 96 in v Gotovljah 26. Letos se je v prvič k verouku vpisalo 8 otrok v Žalcu, 13 v Grižah in Libojah ter noben v Gotovljah, skupaj 21 otrok. Veroučne klopi pa je zapustilo 31 otrok. Verouk poleg župnika in vikarja poučujejo še tri katehistinje.
V Žalcu smo v župnišču lansko leto veliko prenovili, tako smo letos imeli za poravnati še pretekle račune. Presenetili so nas nepredvideni stroški, med drugim arheologi, ki so za grobove na župnijskem dvorišču zaračunali preko 6.000 € in pa nadomestilo za stavbna zemljišča, ki ga moramo plačati tudi za cerkev, je letos naraslo skoraj na 1.600 €. Podobno je tudi v obeh drugih župnijah. Na novo smo prepleskali atrijska okna na župnišču in prenovili uro na cerkvenem zvoniku ter elektronsko regulacijo zvonjenja. Proti koncu leta smo se lotili restavracije glavnega oltarja, ki bo obnovljen po fazah. Obnovljena sta velika angela, naslednje leto nas čaka tabernakelj, nato pa še ostali del oltarja.
V Grižah smo dokončali 5 stanovanj za najemnike, ki so se letos jeseni začela polniti. Na domu sv. Neže v Libojah smo menjali drugi del dotrajanih oken. Večino prihodkov pa smo porabili za povračilo posojil iz preteklih let.
V Gotovljah smo uredili učilnice. Iz vlažnega župnišča smo arhiv prenesli v učilnice, ki so suhe. Župnišče pripravljamo na morebitno oddajo v najem. Jeseni smo se zaradi dotrajanosti in poškodb odločili, da prenovimo celoten sistem zvonjenja, ki naj bi bil dokončan do velike noči 2025.
Praznične svete maše o božiču 2024
Žalec župnijska cerkev: polnočnica ob 25. 12. ob 0.00, božična maša 25. 12. ob 9.00, Štefanovo ob 9.00
Griže župnijska cerkev: polnočnica ob 25. 12. ob 0.00, božična maša 25. 12. ob 8.00, Štefanovo ob 8.00
Podružnica v Libojah: na božični večer 24.12. ob 21.00, Štefanovo ob 10.00
Gotovlje župnijska cerkev: božična maša 25. 12. ob 10.30, Štefanovo ob 10.30
Podružnica sv. Jedrt: na božični večer 24.12. ob 21.00
Duhovnika bova v praznikih blagoslovila domove. Prednost imate tisti, ki nas pokličete in tisti, ki ste na naših seznamih. Pokličte za obisk!
BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERTI
Majda in Marjan Petan s skupino Rainbow v župnijski cerkvi v Žalcu, v petek, 27. 12. ob 19.00.
Mešani pevski zbor Risto Savin Žalec v župnijski cerkvi v Žalcu v ponedeljek, 30. 12. ob 19.00.
Vstopnine za koncerta ni, zbirajo se prostovoljni prispevki. Vabljeni!
SVETO LETO
Papež Frančišek bo na sveti večer odprl sveto leto. Vabljeni v nedeljo, 29. 12. ob 15.00 v Marijino cerkev v Celje, kjer bo sveto leto z vodilom »Romarji upanja« odprl naš škof Maksimilijan.
URNIK SVETIH MAŠ SKOZI LETO
ŽALEC
Nedelja: ob 9.00.
Delavniki razen torkov in sred: vse leto ob 18.30.
Cerkev je vsak dan odprta za osebno molitev. Dobite lahko verski tisk, blagoslovljeno vodo in prižgete svečko.
GRIŽE
Nedelja: ob 8.00.
Ponedeljek, sreda, četrtek: od oktobra do aprila ob 17.30, od maja do septembra ob 19.30.
GOTOVLJE
Nedelja: ob 10.30.
Torek in petek: od oktobra do aprila ob 17.30, od maja do septembra ob 19.30. Sreda: vse leto ob 8.00.
Duhovnika sva vam na razpolago po vsaki sveti maši. Sicer pa naju kontaktirajte preko e-pošte ali telefona:
zupnija.zalec@rkc.si, 03 710 13 30, 041 337 929, 070 612 442
Naša spletna stran: https://sites.google.com/site/zupnijazalec
Božič je praznik rojstva odrešenika Jezusa Kristusa. Njegovo rojstvo se časti na predvečer praznika pri polnočnici. Božji Sin se je učlovečil in prišel na svet, da bi človeštvo odrešil njegovih grehov
Polnočnica pri sv. Jedrti
Polnočnica v Žalcu
Polnočnica v Grižah
Majda in Marjan Petan sta s skupino Rainbow izvedla božično-novoletni koncert v župnijski cerkvi v Žalcu.
Mešani pevski zbor Risto Savin Žalec je v župnijski cerkvi v Žalcu priredil božično-novoletni koncert.