23. 1. 2022
V nedeljo 23. januarja smo obhajali nedeljo Božje besede oz. Svetega pisma. To je dogodek, ki že več kot deset let povezuje kristjane. S tem se želi spodbuditi ljudi, da začnejo brati Sveto pismo, ki je živa in dejavna beseda tudi v današnjem času. Temu je bil namenjen letošnji svetopisemski maraton. Pred in po nedeljski maši smo v cerkvi brali Sveto pismo. Letos se je bral Evangelij po Luku.
30. 1. 2022
Člani pastoralnega in gospodarskega sveta so na sestanku obravnavali sinodalnost in občestvenost. Oktobra 2021 se je začel sinodalni proces z naslovom Za sinodalno Cerkev, katere razsežnosti so: občestvo, sodelovanje in poslanstvo. S sklicem te sinode papež Frančišek vabi celotno Cerkev k premišljevanju o odločilni tematiki za njeno življenje in poslanstvo. Glavni namen je poslušanje različnih glasov na terenu, da bi vsakdo lahko kaj prispeval v posvetovanju vesoljne Cerkve. Člani so se posvetili tematiki svetopisemskega odlomka in iskali odgovore na izpeljana vprašanja. Župnije so povabljene, da svoje odgovore posredujejo škofovski konferenci, ki zbira vse ideje.
11. 3. 2022
Člani pastoralnega in gospodarskega sveta so na sestanku obravnavali sinodalnost in občestvenost. Oktobra 2021 se je začel sinodalni proces z naslovom Za sinodalno Cerkev, katere razsežnosti so: občestvo, sodelovanje in poslanstvo. S sklicem te sinode papež Frančišek vabi celotno Cerkev k premišljevanju o odločilni tematiki za njeno življenje in poslanstvo. Glavni namen je poslušanje različnih glasov na terenu, da bi vsakdo lahko kaj prispeval v posvetovanju vesoljne Cerkve. Člani so se posvetili tematiki svetopisemskega odlomka in iskali odgovore na izpeljana vprašanja. Župnije so povabljene, da svoje odgovore posredujejo škofovski konferenci, ki zbira vse ideje.
27. 3. 2022
V Vrbju ob jezeru je bila pobožnost križevega pota na proste pri križu, ki se je postavil v čast osamosvojitve Slovenije. Križev pot so brali člani pastoralnega sveta. Med postajami je pela skupina Dominik. Po zaključku je bila pogostitev za vse udeležence.
V postnem času smo vsak petek obhajali pobožnost križevega pota skupaj z večerno mašo. Ob štirinajstih postajah se je premišljevalo o trpečem Kristusu, ki je umrl za nas. Pri križevem potu so sodelovali tudi župnijski pastoralni in gospodarski svet, pevci, prvoobhajanci z družinami, bogoslužni sodelavci (bralci, krasilci, ministranti) in birmanci z družinami.
Župnije Žalec
Dragi otroci Upanja in vsi ljudje dobre volje!
Ali imamo prihodnost? Par desetletij nazaj smo sanjali o boljši skupni prihodnosti in imeli smo upanje. Toda, kaj je to pomenilo, boljša prihodnost, v kaj smo upali? Zdi se, da danes težje kot takrat verjamemo, da nam bo v prihodnosti »šlo bolje«. Vse sta poslabšali še epidemija in vojna v naši bližini. Tako to gre na tem lepem, a minljivem svetu.
Zato Jezus ni obljubljal Božjega kraljestva na tem svetu – priznati moramo, da je imel prav. Ta svet je nepopravljivo ranjen z zlom, propadljivostjo. Znanstveniki bi temu rekli zakon entropije. Samo nekdo od zunaj nas lahko reši. Jezus je edini za katerega vemo, da je vstal od mrtvih in propadljivo materijo dvignil na nov nivo, novo življenje. Srečni smo, da ga ne le poznamo, ampak smo preko krsta tudi mi deležni tega Njegovega novega življenja in v njem smo tudi mi nesmrtni.
Želim vam, da bi to verovali, živeli in dosegli pravo srečo. Aleluja.
vaš župnik Vlado Bizjak s sodelavci
Zgodovinski dokazi, da je Jezus vstal od mrtvih
Upoštevali bomo samo tista dejstva, ki imajo tako močno zgodovinsko izpričanost, da jih sprejemajo tudi najbolj skeptični strokovnjaki.
Jezus je umrl na križu
Noben resen strokovnjak o tem ne dvomi, celo najbolj skeptični. Jezusovo križanje opisuje vsaj 11 zanesljivih virov v in izven Svetega pisma. Ateistični profesor Gerd Ludermann pravi, da je »Jezusova smrt kot posledica križanja nesporna.« Teorije, da je Jezus križanje preživel, šel v Indijo ipd., nimajo zgodovinske osnove, so le snov za domišljijske romane.
Jezusov pogreb
Najzgodnejša poročila o Jezusovem pogrebu so iz let 30-50, torej gre za pričevanja očividcev. Skupaj imamo šest neodvisnih virov, ki zelo zgodaj pričajo o Jezusovem pogrebu. O njem poročajo tudi Jezusovi sovražniki, ki obtožujejo Jezusove učence, da so truplo ukradli. Ta trditev predpostavlja Jezusov pogreb.
Jezusov grob je bil prazen
To dejstvo potrjuje ¾ strokovnjakov, kar je še vedno velika večina. Sporočilo zgodnjega krščanstva o vstajenju bi bilo lahko ovreči, če bi Jezus ležal v grobu. Tudi judovske oblasti same (nasprotniki) so priznale, da so Jezusov grob našli prazen in tega niso zanikale.
Jezusova prikazovanja učencem in nevernim
Strokovnjaki se strinjajo, da so Jezusovi učenci izkusili Jezusova prikazovanja po smrti. Agnostični učenjak Ed Sanders: »Dejstvo je, da so Jezusovi učenci imeli izkustva vstalega Jezusa. Ne vem pa, kakšna resničnost stoji za temi izkustvi.« Vsaj 11 virov poroča o tem, da so učenci srečali od mrtvih vstalega Jezusa. Poleg učencev je ob neki priliki 500 prič videlo od mrtvih vstalega Jezusa. Vsega tega ne moremo razlagati kot privide. Vsa pričevanja namreč trdijo, da se je Jezus prikazal s telesom, ne le kot duhovna pojava.
Spreobrnjenja Judov v krščanstvo
Jezusovi učenci so bili v vstajenje prepričani tako trdno, da so bili za to pripravljeni tudi trpeti in umreti. Najznamenitejši je Jezusov bratranec Jakob, ki prej v Jezusovo božanstvo ni verjel, po vstajenju in prikazovanju pa je postal celo voditelj prve krščanske skupnosti v Jeruzalemu in umrl kot mučenec za resnico o Jezusovem vstajenju.
Vir: https://reasonsforjesus.com/risen-historical-evidence-jesus-rose-dead/
Življenje naše župnijske skupnosti v preteklih mesecih
Tudi letošnjo zimo je zaznamovala epidemija Covida ter znameniti PCT pogoj. A od začetka februarja naprej so strožji ukrepi omiljeni in tudi življenje v župniji se počasi vrača v normalo.
Od božiča do velike noči so nas spremljali običajni dogodki. Teden molitve za edinost v januarju, nedelja Svetega pisma, ki smo jo tudi letos obeležili s svetopisemskim maratonom. Ravno v dneh celodnevnega češčenja Rešnjega telesa pa je župnik zbolel za korona virusom. Hvaležni smo g. Jožetu Brileju za požrtvovalno nadomeščanje.
V februarju smo spet odprli učilnice za veroučence in verouk spet poteka v živo. Letošnji prvoobhajanci so ravno na praznik Gospodovega oznanjenja (materinski dan) pristopili k prvi sveti spovedi. Skupaj s starši so tudi sodelovali pri križevem potu in na koncu maše mamicam podarili cvet. Birmanci pa so ravno na praznik sv. Jožefa bili deležni delavnic: mame s hčerkami in očetje s sinovi so utrjevali medsebojno povezanost in zaupanje v Preboldu v Aninem domu. Pred cvetno nedeljo so veroučencem bile na voljo delavnice za izdelavo butaric in velikonočnih voščilnic.
V postnem času smo vabili k pobožnosti križevega pota različne skupine: župnijski pastoralni in gospodarski svet, pevce, krasilce, bralce, bogoslužne sodelavce, birmance, prvoobhajance. V nedeljo, 20. 3. pa smo križev pot molili pri ribniku v Vrbju ob križu, ki ga je olepšalo petje skupine Dominik, sodelovanje lepe množice vernikov in pogostitev izpod rok ge. in g. Pasariča.
Sinoda
Po križevem potu ob petkih v postnem času smo se tri večere dobili na sinodalnih srečanjih: z župnijskim pastoralnim in gospodarskim svetom, s pevskim zborom ter z ostalimi župnijskimi sodelavci. Na srečanjih smo se spraševali in pogovarjali o tem, kako živi naša župnijska skupnost in kaj nas čaka v prihodnosti.
Obnovitvena dela in posodobitve
Obnovitvena dela potekajo v notranjosti župnišča z obnavljanjem sob in inštalacij. Tik pred nami je obnovitev streh, ki so načete zaradi lanske toče in zoba časa. Največjega posega bo deležna streha na župnišču. Obenem bomo dokončali tudi špalete okrog novih oken. Če bo mogoče, se bomo lotili tudi prenove ogrevalnega sistema. Zaprosili vas bomo za soudeležbo pri stroških. To je naša skupna lastnina in prav je, da jo ohranjamo.
RAZPORED VELIKONOČNIH PRAZNOVANJ
V cerkvi se držimo epidemioloških zaščitnih ukrepov: razkuževanje rok, medosebna razdalja 1,5 m in uporaba zaščitne maske.
Cvetna nedelja – Jezusov slovesni vhod v Jeruzalem
Svete maše z blagoslovom zelenja ob 8.00 in 10.00
Veliki četrtek – spomin Jezusove zadnje večerje
Sveta maša ob 18.30
Veliki petek – spomin Jezusovega trpljenja
Obred je ob 18.30 (strogi post: zdržek od mesa in do sitega se najemo samo enkrat v dnevu)
Velika sobota – vabljeni k molitvi pri Božjem grobu
Blagoslov ognja zjutraj ob 7.00
Blagoslov velikonočnih jedil: Ložnica ob 13.00, Vrbje ob 14.00, župnijska cerkev ob 15.00, 15.30 in 16.00.
Velikonočna vigilija ob 18.30
Velika noč – vstajenje našega Gospoda Jezusa Kristusa
Svete maše ob 6.30 (slovesna), 8.00 in 10.00
Velikonočni ponedeljek
Svete maše ob 8.00 in 10.00
NAPOVEDNIK
23. april, 18.30 – večer molitve s sodobno krščansko glasbo (mladinska glasbena skupina iz Šempetra pri Gorici)
1. – 31. maj, 18.30 (razen ob nedeljah) – šmarnice (za otroke) z mašo
15. maj, 10.00 – Sveta birma za 8. razred
28. maj, 18.30 – večer molitve in glasbe (cerkveni zbor iz Galicije)
29. maj, 10.00 – Prvo obhajilo za 3. in 4. razred
5. junij, 10.00 – zaključek katehetskega leta, maša z veroučenci in družinami
Priporočamo se za pomladansko cvetje za krašenje cerkve. Prinesite ga v četrtek dopoldne.
10. 4. 2022
Jezusov slovesni vhod v Jeruzalem
Cvetna nedelja je spomin na Jezusov slovesni prihod v Jeruzalem. Maša se je pričela z blagoslovom zelenja in nato z branje pasijona iz enega od prvih treh evangelijev, ki poročajo o zaroti proti Jezusu, zadnji večerji z učenci, Jezusovem trpljenju v vrtu Getsemani, sodnem procesu, obsodbi na smrt, smrti na križu ter o pokopu v grob.
14. 4. 2022
Spomin Jezusove zadnje večerje
Na Veliki četrtek se praznuje obhajanje Jezusove zadnje večerje z apostoli. Jezus je pri zadnji večerji, ko je s svojimi učenci obhajal velikonočno (pashalno) večerjo, blagoslovil kruh in vino ter ju dal jesti in piti učencem. Jezus je ustanovil zakrament evharistije in mašniškega posvečenja. Po koncu maše duhovnik s spremstvom prenese monštranco s posvečeno hostijo in posvečene hostije, ki simbolizirajo Jezusovo navzočnost, iz tabernaklja na posebno mesto oz. v t. i. ječo, ki predstavlja Jezusovo trpljenje v vrtu Getsemani.
15. 4. 2022
Spomin Jezusovega trpljenja
Na Veliki petek se spominjamo Jezusa, ki je trpel in umrl na križu. Bral se je pasijon o Jezusovem trpljenju iz Janezovega evangelija. Čaščenje svetega križa je v znamenje hvaležnosti in spoštovanja. Duhovnik že posvečene hostije, ki jih je prinesel iz ječe, kamor jih je odnesel na veliki četrtek, po koncu obreda odnese na novo mesto, tokrat v t. i. Božji grob.
16. 4. 2022
Velika sobota je dan celodnevnega češčenja Jezusa v Božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek.
Blagoslov ognja
Na veliko soboto zjutraj se je blagoslovil velikonočni ogenj, s katerim verniki pokadijo domove. Ogenj použiva, ogreva, žge, prečiščuje …, zato je že od nekdaj veljal za posebej dragocenega. V Svetem pismu nastopa na več mestih: npr. Bog se Mojzesu prikaže v gorečem grmu na gori Sinaj.
Blagoslov jedil na Ložnici
Pri blagoslovu velikonočnih jedi so najpogostejši kruh, pirhi, šunka in hren. Vsaka od jedi ima svojo simboliko. Kruh simbolizira božjo dobroto in človekovo delo, meso Jezusovo telo, pirhi Jezusove rane, hren pa žeblje.
Velikonočna vigilija
Pri Velikonočnem bedenju je najprej je slavje luči, v besednem bogoslužju pa poslušamo poročila o odrešenjskih delih, ki jih je Bog storil za človeštvo skozi zgodovino odrešenja. Vsi verniki obnovijo krstne obljube. V rokah imajo prižgane sveče.
17. 4. 2022
Vstajenje našega Gospoda Jezusa Kristusa
Cvetna nedelja je spomin na Jezusov slovesni prihod v Jeruzalem. Maša se je pričela z blagoslovom zelenja in nato z branje pasijona iz enega od prvih treh evangelijev, ki poročajo o zaroti proti Jezusu, zadnji večerji z učenci, Jezusovem trpljenju v vrtu Getsemani, sodnem procesu, obsodbi na smrt, smrti na križu ter o pokopu v grob.
8. 5. 2022
Na Florjanovo nedeljo smo se zahvalili za varstvo pred požarom in priporočili gasilce sv. Florjanu.
13. 5. 2022
Škof birmovalec želi pred samo slovesnostjo birme spoznati birmance. Birmovalec, upokojeni škof dr. Stanislav Lipovšek se je srečal z birmanci in preveril njihovo pripravljenost na prejem zakramenta. Nato je vodil sveto mašo.
15. 5. 2022
Sveta birma pomeni potrditev, kristjan se potrdi v veri in milosti. Birmoval je upokojeni škof dr. Stanislav Lipovšek.
29. 5. 2022
Ob prvem svetem obhajilu nas Jezus sprejme v svoje srce. Letos ga je prejelo 18 prvoobhajancev.
30. 5. 2022
Šmarnice so dobile ime po cvetlici, ki vzcveti v začetku maja. Vsakodnevno šmarnično branje in molitve litanij so popestrile majske dneve.
Sledila je obilna pogostitev.
Obiskovalci šmarnic so bili nagrajeni z darili
2. 7. 2022
Škofijsko romarsko svetišče Matere Božje na Zaplazu pri Trebnjem.
Zaplaški hrib poraščen z gostim gozdom in grmovjem. Sem je hodil neki pobožen mož sekat kolje in pripravljat “pušlje” za svoj vinograd. Nekega dne je pri tem delu naletel v bližnjem grmovju na kip Marije z Jezusom v naročju. Vesel ga je vzel v roke in nesel na svoj dom ter shranil v skrinjo. Naslednjega dne, ko je delal na istem kraju, zopet najde Marijin kip in ga še bolj vesel zanese domov. Zdaj ima že dva kipa! Ko je tretji dan zopet našel Marijin kip, se mu je vendarle zdelo nekam nenavadno. Doma je odprl skrinjo in odkril, da prejšnjih dveh kipov nima. Prebrskal je vso hišo, spraševal domače, a o dveh kipih ni bilo sledu. Zato je tokrat, preden je shranil kip v skrinjo, le-tega zaznamoval. Drugega dne je na istem kraju kot doslej odkril kip, ki je imel njegovo znamenje. Zdaj je spoznal, da se dogaja nekaj čudežnega. Ni si upal vzeti kipa s seboj domov, ampak je tam napravil kapelico iz vejevja in vanjo postavil Marijin kip. Nekaj dni kasneje je temu možu zelo zbolela žena. V hudi stiski se je zatekel pred podobo in bil deležen uslišanja: žena je ozdravela. To ga je spodbudilo, da je svoj dogodek in čudežno uslišanje opisal tudi drugim. Od takrat so sem prihajali Ijudje z vseh strani.
Rojstni kraj slovenskega škofa in misijonarja v Ameriki Ireneja Friderika Barage.
Grad Mala vas je manjši gradič v zaselku Mala vas, ki spada h Knežji vasi v Občini Trebnje. Znan je kot Grad, ki ima dejansko podobo premožne dolenjske kmečke hiše.
Dobrnič - zavetnik Sv. Jurij
Pri starem krstnem kamnu sta bila krščena misijonarski škof med ameriškimi Indijanci Friderik Irenej Baraga in pokojni ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar. V cerkvi je doprsni kip škofa Barage.
Žužemberk - Cerkev sv. Mohorja in Fortunata
Grad Žužemberk
3. 7. 2022
Maša v Vrbju na polju je bila pri kapeli za blagoslov polja, pridelkov in lepo vreme.
31. 7. 2022
G. Ivan Šelih se nam je predstavil pri svetih mašah v Žalcu. Kot vikar (pomočnik) bo skupaj z dosedanjim župnikom pomagal pri pastoralnem delu. G. Ivan Šelih je doma iz Vojnika. Do sedaj je bil župnik v Senovem in Koprivnici.
14. 8. 2022
Mašo za pokojnega patra Jožeta Rupnika je daroval pater Viktor Arh.
Pri maši je pela skupina Dominik.
Pri maši se je obeležil začetek veroučnega leta. Vabljene so bile družine veroučencev.
Veroučenci so brali prošnje.
Skupno petje ob spremljavi kitare.
V župniji sv. Miklavža v Žalcu so se srečali bralci Božje besede - najprej v cerkvi, potem v učilnici.
Potrebno je negovanje opreme. Servis orgel se je opravil po 10 letih.
5. 10. 2022
Župnišče je ena najstarejših stavb v Žalcu, stara več kot pol tisočletja. Dobršen del sedanje kritine župnišča je bil pred skoraj 40 leti preložen iz stare strehe. Ti, še ročno izdelani strešniki postanejo porozni. Streho je preteklo poletje načela še toča. Za ohranitev stavbe je nepogrešljiva dobra streha, zato je potrebna sanacija.
18. 10. 2022
6. 11. 2022
20. 11 2022
Zaključek prenove strehe 27. 11. 2022
Obhajali smo zakonske jubileje zakoncev, ki obhajate okroglo obletnico na 5 let. Naj vas blagoslov te svete maše krepi za medsebojno ljubezen in zvestobo še naprej.
Na ta dan se po celem svetu obhaja Misijonsko nedeljo. Vsak kristjan mora biti misijonar v svojem okolju. Veroučenci so prikazali celine, na katerih se nahajajo naši misijonarji.
Župnišče je ena najstarejših stavb v Žalcu, stara več kot pol tisočletja. Dobršen del sedanje kritine župnišča je bil pred skoraj 40 leti preložen iz stare strehe. Ti, še ročno izdelani strešniki postanejo porozni. Streho je preteklo poletje načela še toča. Za ohranitev stavbe je nepogrešljiva dobra streha, zato je potrebna sanacija.
Pričetek obnove strehe - 5. 10. 2022
29. 10. 2022
Obnova strehe je dobila zagon.
6. 11. 2022
Obnova strehe se bliža koncu.
13. 11. 2022
Prenova strehe se končuje
22. 11 2022
Streha na župnišču je prekrita
27. 11. 2022
Zahvalna nedelja se obhaja na nedeljo po prazniku vseh svetih. Je dan hvaležnosti in zahvaljevanja, vendar ne le za letino in pridelke, ki jih je dala narava, ampak tudi za druge darove, npr. za spoznanje, svobodo, dobroto, dom, čas, vero. Zahvala zajema vse naše življenje – vse, kar smo in kar imamo.
Članice župnijske Karitas so s sodelovanjem Gotovljanov in Gotovljank, ki so poskrbeli za zelenje in potreben material, v četrtek, 24.11. 2022, izvedle delavnico ustvarjanja adventnih venčkov. V veroučni učilnici so ustvarile 25 venčkov, ki so bili na razpolago župljanom Gotovelj na prvo adventno nedeljo pred cerkvijo v Gotovljah.
Prva adventna nedelja je začetek cerkvenega leta in pričetek adventnega časa, v katerem se pripravljamo na božič.
Slovesno mašo ob praznovanju župnijskega zavetnika sv. Miklavža je vodil g. dekan Srečko Hren. Pela je skupna Dominik. Pri maši so sodelovali veroučenci z družinami.
Kosilo z g. dekanom Srečkom Hrenom
Miklavž je obiskal veroučence.
V nedeljo 4.12. je po sveti maši sv. Miklavž obiskal in obdaril približno 40 gotoveljskih otrok od starosti 1 do 15 leta.
Čiščenje cerkve je 17. 12. 2022 vodila Katarina Kočevar. Pomagali so Simona Luskar katera je sama čistila učilnico, Breda Pesjak, Marija Cokan, Božo Radić, Tone Lovrec, najmlajši Tomaž (Rožič), Peter Cokan, Florjančič in Maks Luskar.
Dragi Jezusovi bratje in sestre!
Marija je nosila v sebi Boga in nam ga je na božič podarila. Podarila nam je Odrešenika.
Vsem želim, da bi bili podobni Mariji, da bi v srce sprejeli Jezusa in da bi njegovo ljubezen delili, tako bo tudi po nas Bog prinašal odrešenje našemu nemirnemu svetu.
Vaša duhovnika Vlado in Ivan s sodelavci
BESEDA ŽUPNIKA
Zadnje čase se skoraj vsako leto zgodi kaj dramatičnega. Za vernike Žalca, Griž in Gotovelj, ki vam je najmanj zadnja štiri desetletja mirno teklo življenje z vašimi duhovniki, se je veliko spremenilo. V Žalcu so se leta 2020 poslovili bratje Dominikanci, v Gotovljah in Grižah pa ste letos ostali brez domačih duhovnikov. Od vas sta se poslovila g. Branko Zemljak, ki je iz Gotovelj odšel v zasluženi pokoj, ter g. Jože Planinc, ki ga je škof zaprosil, da prevzame vodenje župnij Ponikva in Dramlje. Na nek način je korona poleg mnogih vernikov, ki jih ni več v cerkev, odnesla tudi duhovnike.
V novo leto smo vstopili še po starem, z avgustom pa je župnija Žalec dobila v soupravo še župniji Griže in Gotovlje ter v pomoč vikarja duhovnika Ivana Šeliha. Tako smo tri župnije postali večja, povezana skupnost.
Vsem je kmalu postalo jasno, da življenje v vseh treh župnijah ne more več potekati tako kot do zdaj in da se bo treba začeti prilagajati in morda spremeniti kakšno navado. Tisto, kar nas je vse skupaj najprej zadelo, je urnik svetih maš. Gotovo ni idealnih rešitev in gotovo se je komu težje prilagoditi. Nekatere so spremembe tudi tako zelo zmotile, da so se oddaljili. Vsi pa smo povabljeni, da se novim razmeram prilagodimo z dobro voljo in sodelujemo.
Sedaj je naša skupnost večja. Povabljeni smo, da svoje talente razdelimo med seboj. Prvi korak je že obisk maše v sosednji župniji, ki je postala del nas. Povezujemo se lahko tudi na drugih področjih.
Pevci se že povezujejo, da bi lahko v lepši zasedbi bogatili bogoslužja. Svetopisemska skupina, ki se vsaka dva tedna zbira v žalskem župnišču je na voljo vernikom vseh treh župnij. Zakonska skupina, ki deluje v Žalcu je odprta še za kakšen par ali dva. Potem so tukaj bralci pri bogoslužju, pa verouk in priprave ter podelitev zakramentov prvega obhajila in birme. Tudi župnijski pastoralni sveti se bodo povezovali in načrtovali naše skupno življenje.
Pomanjkanje duhovnikov je na nek način Božje znamenje, saj pomeni vabilo vam laikom, da se bolj vključite in prevzamete več odgovornosti za življenje naših župnij, vsak z darovi in časom, ki ga lahko da na razpolago Bogu.
Želim se zahvaliti vsem, ki ste na vseh treh župnijah v tem letu sodelovali na različne načine. Nekateri molite in darujete trpljenje za rodovitnost naših skupnosti, obiskujete svete maše, s svojimi darovi materialno podpirate delovanje župnij, darujete svoj čas s čiščenjem in krašenjem cerkve, pa kot ključarji, bralci, ministranti, pevci, katehisti, animatorji, mežnarji, člani pastoralnega sveta in tako naprej.
DOGAJANJE V ŽALCU
V mesecu maju smo k zakramentu svete birme pospremili 26 osmošolcev, Jezusa v svetem obhajilu pa je prvič prejelo 18 veroučencev tretjega in četrtega razreda.
V juniju in juliju je bilo nekaj lepih duhovnih in družabnih dogodkov: sveta maša za domovino pri ribniku v Vrbju, župnijsko romanje na Dolenjsko, sveta maša za blagoslov polja in pridelkov v Vrbju pri kapeli na polju ter pohod in maša na Šmohorju.
Septembra smo vpisali 8 veroučencev v prvi razred. Številke niso navdušujoče, a to je realno stanje. Eno nedeljo smo povabili bolnike in ostarele, ki so lahko prejeli zakrament bolniškega maziljenja.
V oktobru smo izvolili nov župnijski pastoralni svet. Obhajali smo nedeljo zakonskih jubilantov z 12 zakonskimi pari. Začeli smo tudi s prekrivanjem strehe na župnišču, ki je bila dotrajana in delno poškodovana od toče. Doslej smo zbrali slabih 14.000 €. Končni račun je presegel 80.000 €. Nekaj let smo pridno varčevali in bomo večino pokrili iz prihrankov. Še vedno pa se priporočamo za vaše darove.
Začeli smo tudi z mašami za družine, ki bodo skušale enkrat na mesec biti bliže veroučencem in njihovim družinam.
ŽIVLJENJE ŽUPNIJE V GRIŽAH
V avgustu se je bilo treba posloviti od dolgoletnega župnika Jožeta Planinca. Žal je bilo potrebno omejiti število svetih maš. Tako so maše zdaj le nekajkrat v tednu. Nedeljsko mašo pa obhajamo ob sobotah zvečer v Libojah ter v nedeljo ob 8.00 v Grižah.
V Grižah je kar nekaj gradbenih projektov v zaključevanju. Največji je urejanje okolice cerkve. Je pa še nekaj dolgov, ki jih bo treba odplačati v naslednjem letu, da pokrijemo vse stroške.
Tudi v Grižah smo v oktobru izvolili nov župnijski pastoralni svet in že imeli prvo srečanje.
K verouku se je v Grižah vpisalo 5 otrok, v Libojah pa 1. Na prvo nedeljo v oktobru smo obnovili tradicionalno romanje na Brezje, ki so se mu pridružili tudi Žalčani in Gotovljani. Spet se je obnovil pevski zbor, ki ga je prevzela gdč. Ana Selišek iz Galicije. Tako ob nedeljah slišimo orgle in lepo petje s kora. V novembru smo obhajali zahvalne maše v vseh cerkvah. Hvala vsem za vaše pridelke in hvala sv. Miklavžu, ki je obiskal otroke v Grižah in Libojah.
ŽUPNIJA V GOTOVLJAH
Konec julija se je poslovil dolgoletni župnik g. Branko Zemljak. Zmanjšati je bilo treba število svetih maš skozi teden. Nedeljska pa je odslej samo ena, ob 10.30.
Veroučenci višjih razredov odslej obiskujejo verouk v Žalcu. Razveselili pa smo se 6 prvošolcev, ki imajo verouk v Gotovljah.
V oktobru smo na župnijskem romanju obiskali bivšega g. župnika v Ljutomeru. Izvolili smo nove člane župnijskega pastoralnega sveta in se že prvič srečali.
Hvala vsem, ki ste darovali pridelke ob zahvalnih mašah ter sv. Miklavžu, ki je obdaril otroke pri nedeljski maši v župnijski cerkvi.
Družinske maše v Gotovljah bomo obhajali v glavnem na 3. nedeljo v mesecu, ko poje otroški zborček »Jurčki«.
BOŽIČNI BLAGOSLOV DOMOV
Korona je zadnji dve leti ustavila blagoslov domov. Duhovnika bova letos obiskala in blagoslovila domove župnijskih sodelavcev, veroučencev, skratka vseh, ki jih imava v seznamih. Tam pa ni vseh, ki bi blagoslov želeli, zato prosiva, da se za blagoslov domov tudi sami javite.
Prednost pri obisku pa boste imeli tisti, ki se boste javili, da želite blagoslov. Čisto vseh ne bova mogla obiskati v takšnem obsegu, kot je to bilo prej.
Čim prej se najavite za najin obisk!
URNIK SVETIH MAŠ SKOZI LETO
ŽALEC
Nedelja: 9.00.
Delavniki razen torkov in sred: vse leto ob 18.30.
Cerkev je vsak dan odprta za osebno molitev. Dobite lahko verski tisk, blagoslovljeno vodo in prižgete svečko.
GRIŽE
Nedelja: 8.00.
Ponedeljek, sreda, četrtek: od oktobra do aprila ob 17.30, od maja do septembra ob 19.30.
GOTOVLJE
Nedelja: 10.30.
Torek in petek: od oktobra do aprila ob 17.30, od maja do septembra ob 19.30.
Sreda: vse leto ob 8.00.
Duhovnika sva vam na razpolago po vsaki sveti maši.
Sicer pa naju kontaktirajte preko e-pošte ali telefona:
zupnija.zalec@rkc.si, 03 710 13 30
Oznanila in ostale informacije dobite na spletni strani:
https://sites.google.com/site/zupnijazalec
Zahvala za postavljanje jaslic gre Tonetu Lovrec, Božu Radić in Tomažu Rožič.
Na predbožični večer ob polnoči je slovesna polnočna sveta maša.
Popestril jo je okrepljen pevski zbor s pevci iz Gotovelj.
24. 12. 2022. Sveti večer pri Jedrti je bil res sveti. Pričel se je z igro, ki so jo pripravili člani otroškega pevskega zbora Jurčki pod vodstvom Barbare Bosnar. V naša srca so ponesli naslednja sporočila Božiča - ta svet potrebuje otroka miru, potrebuje nekoga, ki ljubi brez pogojev-kot ta otrok, svet potrebuje otroka, ki kaže novo pot, otroka, ki nas uči navdušenja nad novim življenjem, otrok je upanje tega sveta,… Dete je bilo položeno v ta naš svet…potrebujemo ga! Potrebujemo Jezusa! Nadaljevali smo s sveto mašo, katero je maševal vikar Ivan Šelih. Otroški pevski zbor Jurčki je obogatil sveto mašo s petjem božičnih pesmi.
Gotoveljski koledniki so se v sredo, 28.12.2022, po molitvi in blagoslovu, ki ga je opravil gospod župnik Vlado Bizjak, odpravili v treh skupinah po gotoveljskih domovih skupaj s spremljevalkami. Pri domovih so se najprej vsi skupaj predstavili, voščili lepe želje navzočim, posredovali blagoslov in izročili nalepke z napisom 20+G+M+B+23 in letak Misijonskega središča Slovenije. Prejete denarne darove so oddali na Misijonsko središče Slovenije, sladke dobrote pa so si razdelili med sabo.