10. 3. 2019
7. 4. 2019
Sveti križ pri Belih vodah
NA POTI
Mnoge poti vodijo v različne smeri. Če smo peš, pogosto koga srečamo ali se nam kdo pridruži. Izmenjamo nekaj besed. Takšno srečanje nas običajno razveseli in obogati, saj se prav zaradi srečanj med seboj spoznavamo, izmenjujemo življenjske izkušnje in sočustvujemo drug z drugim.
Na poti pogosto srečujemo še Nekoga, ki nas nagovarja s svojo navzočnostjo – znamenje križa. Nehote se ob tem pomniku zavemo, da je Jezusa križala človeška hudobija, on pa moli za sovražnike. Pridne roke so ob križu posadile cvetje in zelenje, ki govori o življenju, saj je Jezus smrt premagal in vstal od mrtvih. To je sporočilo vseh križev ob poteh, ki so jih predniki radi postavljali, zdajšnji rod pa jih obnavlja.
Ob križu nas prevzame sočutje: Jezus še trpi v naših bratih in sestrah. Ob srečanjih z ljudmi izvemo za marsikatero bolečino in žalost. Na poteh se pogovarjamo o nesrečah, boleznih in o smrtih, pa tudi o trpljenju zaradi človeške hudobije. Zato naj bo tudi letošnje velikonočno sporočilo: »Naj zmagajo medsebojna sprava, dobrohotnost in prijaznost, naj zmaga ljubezen.« To imejmo v mislih, ko si bomo voščili lepe praznike.
Velika noč je povezana tudi s prebujajočo se naravo, ki s svojo čudežno lepoto veča naše praznično razpoloženje. Ob praznikih morda še globlje začutimo, da smo zavezani naravi. Ne imejmo se za njene gospodarje, bodimo njeni varuhi. Mi smo samo del narave. Tudi v nas se marsikaj dogaja. Pomlad je tudi čas vsemogočne ljubezni. Bodimo sočutni do vsega živega…
V cerkvi bomo doživljali Jezusovo zmago nad smrtjo; pri prazničnem zajtrku bomo doživljali, kako je lepo, ker smo spet skupaj, na sprehodu v naravo bo v nas razkošje božjega stvarstva, ki slavi življenje.
Pojdimo na pot. Krenimo k Bogu, k človeku in v prebujajočo se naravo. To bo okrepilo naše veselje do življenja.
Blagoslovljene in vesele
velikonočne praznike
vam želita vaša duhovnika
p. Viktor in p. Jože
IZ ŽALSKE ŽUPNIJE
Vaša duhovnika
Leta prinesejo svoje in tako se tudi midva, vaša duhovnika, p. Jože in p. Viktor, srečujeva s težavami, ki jih prej ni bilo. Zaradi zdravstvenih težav p. Jože ni obiskoval domov, p. Viktorju pa je tudi zmanjkalo časa in ni mogel priti do vseh, ki ste ga pričakovali. V zimskih mesecih je bilo tudi veliko pogrebov. P. Viktor ima tudi težave s hrbtenico. Redno bogoslužje ni trpelo. Zavzeto bova delala, dokler bova mogla.
Smrt sestre Brigite Topolovec
Mnogi se spomnite te sestre, ki je bila pri nas 11 let in je odšla iz Žalca v začetku l. 1982. Ucila je verouk, vodila otroški zbor in krasila cerkev. Za našo župnijo je veliko naredila. Umrla je na Mali Loki 31. 3. 2019. Pokopana je na Žalah. Zahvaljujemo se ji za njeno požrtvovalno delo pri nas in jo priporočamo v molitev.
Obnavljanje cerkvene ure
Kot ste opazili, cerkvena ura stoji. Pripravili smo namreč prostor za novo uro, ki bo nameščena v maju. Upamo, da bo mojster držal besedo in končal svoje delo.
Okrogle obletnice porok
Drugo nedeljo v oktobru že več let v cerkvi pripravljamo slovesnost za zakonce, ki praznujejo okrogle obletnice poroke (5, 10, 15…). Druženje se nadaljuje še popoldne. Tudi letos vas vabimo, da bi se vas čim več odzvalo.
Maše pri pogrebih
Zaželeno je, da je pogreb naših svojcev z mašo. Če svojci maše ne želite, opravimo tudi samo pogrebni obred. Pri nas se je uveljavila maša pred pogrebom. Do zdaj smo imeli mašo pol ure pred pogrebom, zdaj pa se je pokazalo, da je ta čas prekratek, ker pogreb potem zamuja, pogrebci pa so vezani na točno uro zaradi drugih pogrebov, ki sledijo tu ali drugje. Zato so zdaj maše 45 minut pred pogrebom. Če želite, da bo žara ali krsta med mašo v cerkvi, se morate dogovoriti s pogrebno službo. Z naše strani ni ovir. Ob pogrebih vam bomo zelo hvaležni, če boste svojci in prijatelji pokojnega darovali za svete maše. Po drugih župnijah se je to bolj uveljavilo. Hvaležni smo tudi za cvetje, ki ga ob pogrebu namenjate za okrasitev cerkve.
p. Viktor
BOGOSLUŽJE
Cvetna nedelja, 14. 4. 2019, sv. maše: ob 6.30, ob 8. in 10. uri. Blagoslov butar bo pri vseh mašah.
Veliki ponedeljek, torek in sreda, sv. maši: ob 7. uri in ob 19.30.
Veliki četrtek – spomin zadnje večerje – sv. maša: ob 19.30. Nato bo molitvena ura.
Veliki petek – spomin Jezusovega trpljenja in smrti, post – bogoslužje: ob 19.30.
Velika sobota – božji grob,
blagoslov ognja: ob 7. uri,
blagoslov jedil: ob 13. in 16. uri v žalski cerkvi, ob 14. uri pri kapelah v Vrbju in na Ložnici.
Večerno bogoslužje: ob 19.30 (sveče).
Velika noč, 21. 4. 2019 – Jezusovo vstajenje od mrtvih – sv. maše: ob 6.30, ob 8. in 10. uri.
Velikonočni ponedeljek, 22. 4. 2019, sv. maše: ob 6.30, ob 8. in 10. uri.
Delavniki po Vel. noči – maše: ob 7. uri in ob 19.30. V torek zvečer bo srečanje škofa z birmanci. Ob 19. uri bo škof z birmanci, ob 19.30 bo sv. maša v cerkvi, po maši pa se bo škof srečal z župnijskim svetom.
Obisk bolnikov:
Bolnike bo obiskoval p. Viktor v torek dopoldne.
Prosimo za cvetje z vrtov za okrasitev cerkve. Prosimo, prinesite ga že v četrtek.
Sveta birma: 27. 4. 2019 ob 10. uri.
Maša za gasilce: 5. 5. 2019 ob 8. uri.
14. 4. 2019
maša ob 10. uri
Bogoslužje Velikega petka
19. 4. 2019
Velika sobota
20. 4. 2019
Blagoslov ognja
Blagoslov jedi na Ložnici
Bogoslužje Velike sobote
21. 4. 2019
Jutranja maša
Srečanje škofa z birmanci
Srečanje škofa s pastoralnim svetom
Sveta birma 17. 4. 2019
Škofov nagovor pri kosilu
2. 5. 2019
5. 5. 2019
19. 5. 2019
31. 5. 2019
Polzela, 16. 6. 2019
ki prepeva a cappela v stilu črnskih duhovnih pesmi
9. 6. 2019
14. 6. 2019
22. 6. 2019
25. 6. 2019
ob četrtkih ob 19.30 pri oltarju Marije Pomagaj
14. 7. 2019
5. 8. 2019
Življenjska pot patra Jožeta Rupnika
Pri družini Rupnik, po domače pri Palaretovih je prve dni februarja 1944 gotovo bilo veselo, kajti 31. 1. 1944 se je v celjski bolnišnici rodil prvorojeni sin Jože. Starša Martin in Matilda r. Frišek sta kmetovala na veliki kmetiji v Zalogu, v župniji Dramlje. Takrat je bila še vojna, toda oče je imel že blizu 60 let in ni bil več vojni obveznik, zato je bil doma. Gospodarili so preudarno, kajti v naslednjih letih družba kmetom ni bila naklonjena. Jožetu se je čez dve leti še pridružil brat Franci, in sestra, ki je umrla že v otroštvu.
Jože je moral že zgodaj poprijeti tudi za težja dela, ker na kmetih je veliko opravil in tudi otrokom niso z njimi prizanesli. Omenjal je, da je moral kositi, škropiti vinograd, delati pri živini… Opazili so pa, da je zelo nadarjen. Zgodaj je že znal brati in prebral je vse, kar mu je prišlo pod roke. Zanimalo ga je, kako se kaj imenuje in si je vse zapisoval. Od otroštva mu je že bilo pri srcu zbirateljstvo (znamke, kovanci).
Njegova družina je bila zelo verna in mnoge matere so razmišljale o duhovniškem poklicu svojih otrok. Po štirih letih osnovne šole je šel Jože v nižjo gimnazijo, ker potem bo imel možnost za nadaljnji študij. Zato je šel stanovati k teti v Šentvid pri Grobelnem, v nižjo gimnazijo pa v Šmarje pri Jelšah. Iz drameljske fare pa sta že dva fanta bila v dominikanski klasični gimnaziji v Bolu na Braču. Z Jožetom sta bila povezana in po končani osnovni šoli se jima je pridružil.
V Bolu je končal gimnazijo, sledil je noviciat v Dubrovniku, služenje vojaščine, 2. 2. 1966 pa je dal redovne zaobljube v dominikanskem redu. Teologijo je študiral v Dubrovniku, Zagrebu in v Walberbergu v Nemčiji. Tam je tudi bil posvečen v duhovnika 11. 7. 1970 in končal dodatno teološko izobraževanje.
Leta 1973 je bil imenovan za kaplana v žalski župniji. To službo je opravljal do smrti. Z župnikom sta si složno delila delo, tako na duhovnem področju, kot tudi obnovitvena dela na cerkvenih stavbah. Živel je v letih, ko je teh del bilo zelo veliko. Bilo je potrebno urediti veroučne prostore, potem pa nujna dela na stavbah: strehe, fasade… Seveda prvenstvena duhovnikova skrb so ljudje in p. Jože je znal prisluhniti ljudem, sprejemal jih takšne kot so in jim želel pomagati. Večkrat je rekel, da duhovnik ni zato, da bi ljudem nalagal bremena, ampak da jim pomaga. To načelo ga je vodilo, ko je obiskoval in blagoslavljal domove, učil otroke, pristopal k ljudem v stiski.
Poleg rednega dela pa se je posvečal tudi rodovnikom. Znal je brati pisano gotico, obvladal nemščino in mnogim je odkril prednike, naredil družinsko deblo. Tudi na tem področju ga bomo zelo pogrešali. Odkrival nam je preteklost in z njim je šel v grob tudi del zgodovinskega znanja.
Patra Jožeta smo poznali tudi kot veselega človeka. Rad se je pošalil, v družbi prepeval, zelo rad je nazdravljal. Kakšno napeto situacijo je razbil s kakšno šalo. In rad je imel rože, še v zadnjih dneh je krotil zel na vrtu, poleg sebe pa je imel kakšnega od mačk, ki so ga zelo cenili.
Prehitro se je izteklo njegovo življenje. Zadnja desetletja se je boril z boleznimi, ki se jim je pred kakšnimi štirimi leti pridružil še rak. Sprejel ga je vdano, mislil je, da ne bo tako neizprosen, a se ni dal zaustaviti. Bolečine so mu lajšali, tudi okrog sebe je imel drage ljudi, a gotovo ni bilo lahko. Zadnja dva meseca je bil v domu pri Sv. Jožefu v Celju, 13. 8. 2019 zgodaj zjutraj pa je umrl. Bog naj sprejme tudi to zadnjo njegovo življenjsko žrtev in mu podeli srečno večnost.
p. Viktor Arh
Pater Jože je ležal v cerkvi Sv. Miklavža
četrtek, 15. 8. 2019 od 15. ure dalje
Poslovilna maša na večer pred pogrebom
četrtek, 15. 8. 2019 ob 21. uri
Pogrebna maša v cerkvi Sv. Miklavža v Žalcu
petek, 16. 8. 2016 ob 16. uri
Pogreb na pokopališču v Žalcu
Pogostitev v gasilskem domu
Sveta maša na osmi dan po smrti
torek, 20. 8. 2019 ob 19.30 uri
Pocvitala je snežna kepa na grmu, ki ga je pater Jože skrbno negoval
29. 8. 2019
8. 9. 2019
5. 10. 2019
13. 10. 2019
24. 10. 2019
3. 11. 2019
1. 12. 2019
8. 12. 2019
13. 12. 2019
Božični koncert učiteljev in učencev glasbene šole je bil 19. 12. 2019
V MENI JE SVETLO
Te dni se dogaja, da za Božič namenjamo veliko pozornost zunanjosti, v nas pa ostaja tema. Želeli bi pregnati zunanjo temo, tema v nas pa narašča.
Poleti, v dneh svetlobe in toplote, ko je vse živo in svetlo, smo pozornost posvetili razkošju živega. Zdaj, ko vse počiva, pa je čas, da gremo v tisto svojo notranjo kamrico, kjer se srečamo sami s seboj. Tam nismo sami. Z nami so naši najdražji, ki nam svetijo kakor luč.
Marsikdo ima nekoga najrajši. Kdor ga nima, se morda čuti nesrečnega. Ni vsakomur dano, da bi imel vedno ob sebi najdražjega človeka. V naši notranji sobici pa kraljuje njegova podoba, namenjen mu je najsvetlejši kotiček. To bitje je dar samega Boga. Če ga ni več med živimi, je v naši sobici še zmeraj živ.
Ob Božiču se spomnimo tudi na mnoge ljudi iz našega življenja, ki smo jim hvaležni za vse, kar za nas storijo. Na mnoge nas vežejo leta skupnega dela, nepozabni spomini in lepa doživetja.
Naša notranja sobica je polna svetlobe. Ko je zunaj tema, se zatecimo vanjo in si privoščimo srečanje z našimi dragimi. Nekaterih se bomo spomnili z voščilnico, SMS sporočilom, z drugimi se bomo srečali in si osebno voščili praznike.
Naši dragi so božji dar. So odsev Njegove lepote in modrosti. Kako je šele Bog lep in moder, če so že njegove stvaritve tako čudovite!
Bog pa je naredil še en korak: sestopil je, prišel je k nam; v Jezusu je sam postal človek. Zato je tudi On navzoč v tej naši notranji sobici. To je najlepše sporočilo, to je čudovita skrivnost božične noči. Z našimi čuti je ne moremo povsem dojeti, le občudujemo jo lahko.
Vsem želim , da bi na sveti večer ob jaslicah doživeli medsebojno bližino in bližino Boga.
p. Viktor
POGREŠAMO TE, PATER JOŽE
Čas teče. Mesec, teden, dan, ura, minuta… Trenutek, ki ga ni mogoče zadržati, postane preteklost. Preteklost je včasih obremenjujoča, včasih pa nostalgija po lepem.
Posvetila bom nekaj besed našemu pokojnem žalskemu kaplanu patru Jožetu.
Pred enim letom, na Miklavževo nedeljo, je pater Jože odšel v bolnico v Ljubljano. Nič dobrega se mu ni obetalo, ampak vsi župljani smo srčno upali, da bo premagal zahrbtno seme bolezni, ki je raslo v njem, kajti pater Jože je bil pokončen mož. Kljub težki operaciji je takoj, ko se je vrnil iz bolnice, maševal. To, da je bil duhovnik, je sprejel kot božji dar. Ni mu bilo težko delati, niti govoriti, svoje misli je pogosto zavil tudi v iskriv humor. Delo patra Jožeta je bilo obsežno; prednost je dal človeku, mu vedno namenil svoj čas in znal s toplo besedo pobožati vsako dušo. Seme bolezni pa se je razraslo. Vedel je za diagnozo, ki ni obetala ozdravljenja. Težko mu je bilo, toda bolezen je strpno prenašal. S svojo trdno vero je zdržal in maja pripravil še prvo sveto obhajilo za generacijo svojih učencev verouka.
Pri opravljanju svojega poslanstva je počasi ugašal. Kljub prošnjam faranov v molitvi za njegovo ozdravitev je omagal.
Verjamem, da je pater Jože pri Bogu, združen z njim. Verjamem, da se nam faranom pridružuje pri molitvi v cerkvi.
V parku rastejo rože, metulj prileti mimo. Ponoči so zvezde na nebu, čeprav jih včasih ne vidimo, vemo, da je ena izmed zvezd pater Jože.
Pogrešamo te, pater Jože!
Cilka Kovačič
Mislim in čutenju gospe Cilke se pridružujemo tudi drugi farani, skupaj s p. Viktorjem.
Tudi v naslednjem letu bo vsak teden maša za p. Jožeta.
OBVESTILA
Obveščamo vas, da bo slika Sv. Miklavža posojena v Narodno galerijo, kjer bo razstava del Fortunata Berganta. Tako je ne bomo imeli od februarja do septembra 2020. Na njenem mestu bo postna slika. Prosim za razumevanje.
Invalide na vozičkih obveščamo, da je pri stranskih vratih na južni strani klančina za invalide na vozičkih. Financirala ga je Občina Žalec.
. .
Učenci, ki jih poučuje p. Viktor, januarja ne bodo imeli verouka. Ostali razredi bodo imeli reden verouk.
Prvo obhajilo bo 17. maja ob 10. uri.
Birma ob 27. aprila ob 10. uri.
Maša za gasilce bo 3. maja ob 8.uri.
BOGOSLUŽJE
24. 12. 2019 – maši: ob 7h in 18h
BOŽIČ, 25. 12. 2019 – maše: ob 000 (polnočnica), ob 8h in 10h
SV. ŠTEFAN, 26. 12. 2019 – maše: (po rednem nedeljskem sporedu) ob 630, 8h (za domovino) in 10
DELAVNIKI – maši: ob 7h in 18h
SV. JANEZ, 27. 4. – blagoslov vina
SILVESTROVO – maši ob 7h in 18h
NOVO LETO – maše ob 8h, 10h in 18h
GOSPODOVO RAZGLAŠENJE 6. 1. 2020 – maše ob 7h, 10h, 18h (blagoslovljena voda)
NEDELJE – maše: sobote zv. ob 18h, nedelje ob 630, 8h in 10h
DELAVNIKI: v januarju bo maša samo ob 7h, druge mesece pa tudi ob 18h.
BLAGOSLOVLJEN IN VESEL BOŽIČ
IN SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI
PATER VIKTOR
25. 12. 2019