V spomin

CAATJE LAUKE VAN DE KORTE TOREN

"KATKA"

20.6.2010 - 20.6.2023

Ch. Int, Slo, Lux, Ita, Aut, Cro, Rom, Cz

Slo Grand Ch., Slo Veteran Champion

European Ch 2012, R. World Champion 2012, R. World Champion 2017, R.European Champion 2016

Junior Ch. Slo, Lux, Cro, Aut, Rom

Odšla je naša draga babica Katka, prečkala je mavrico in postala angel, nova sijoča zvezda na nebu.

Pred malo manj kot enim letom smo v njenem gobčku odkrili maligni melanom. Takrat je bila stara 12 let, drugače popolnoma zdrava in v odlični kondiciji, zato nismo želeli takoj obupati. Odločili smo se za operativni poseg in kasneje še za obsevanje. Bilo je uspešno, razen izgube dlake in rahlo vnete sluznice v gobčku, nič hujšega. Izgledalo je kot, da smo ubili zlodeja. Toda po nekem času so se začeli pojavljati stranski učinki obsevanja, počasi toda vztrajno, eden za drugim, brez konca in vsak je prispeval svoj negativni delež do dokončnega zloma imunskega sistema. Pomagali smo ji z vsem mogočim, z uradno veterino, z osteopatijo, homeopatijo, bioresonanco, samo zanjo pripravljeno hrano, prehranskimi dodatki. Katka je bila izredna borka, na koncu pa nam je dala vedeti, da več ne gre, njeno telo je bilo izčrpano in prešibko za nadaljnji boj in takrat tudi vsa skrb in neskončna ljubezen ni več pomagala. In tako smo ji pustili oditi v boljši svet, tja kjer ni bolečin in kjer bo lahko po mili volji jedla in uživala.

Naša Katka je bila poseben pes, njen značaj ni bil tipičen za Schapendoesa, bila je dama, vzvišena, aristokratska. Druženje s psi ji ni godilo, bila je zelo ''people oriented'' in vsakemu, ki je bil nekaj minut z njo, je znala zlesti v srce. V svojem tropu je vzdrževala red izključno s svojo prisotnostjo. Še zadnje dneve, ko je za skok na kavč (na katerem so že počivale ostale tri psičke) potrebovala pomoč, so se le-te v trenutku, ko je prišla pred kavč, odstranile, počakale, da se je ona udobno namestila in potem skočile nazaj vsaka na svoje mesto. Babica, dama, učiteljica …

Katka je bila moja prva samička, moj prvi Schapendoes, mama naše psarne, prva, ki mi je omogočila doživeti radosti prihoda mladičev in skrbi zanje. Bila je izjemna mama, pa tudi babica in ‘’teta’’, kateri je bilo vedno dovoljeno že prvi dan stopiti v kotilnico in pomagati pri higieni in kasneje pri vzgoji mladičev. Imela je 2 legli, v prvem mi je podarila moj zaklad, mojo senco, našo Fibby.

Bila je izjemno poslušna, razumela je vsak moj pogled in gib, na sprehodih po našem gozdu vedno brez povodca, oboževala je trikce, agility pa je delala zgolj meni na ljubo. Na srečo sem to hitro spoznala in kasneje je bila le glasen podpornik pri uspehih svoje hčerke Fibby. Izjemno pa je rada potovala, vedno je komaj čakala, da bo avtodom pripravljen na nove dogodivščine. Skupaj smo prepotovali pol Evrope in ta potovanja so bila velikokrat povezana z najino skupno strastjo – razstavljanjem, to sva obe resnično delili. Sodelovala je na več kot 100 razstavah in v celi svoji karieri je bila samo enkrat ocenjena s prav dobro, sicer pa je bila vedno odlična, sodnike je očarala s splošno skladnostjo, atraktivno bravo in vzvišenim, tekočim gibanjem. Ponosno in graciozno je predstavljala našo čudovito pasmo.

V našem domu je pustila veliko praznino, v mojem srcu pa rano, ki bo ostala za vedno. Čez čas pa, ko bo bolečina nakoliko popustila, bo ostalo neskončno veliko lepih spominov.

Draga Katka, moje črno belo sonce, počivaj v miru.