skripta

Načrtovanje gradbenih objektov ima zelo dolgo tradicijo, saj prve 2D skice segajo že v čas starega Egipta. Vloga risbe se je skozi čas spreminjala in bolj ali manj ohranjala osrednjo vlogo pri posredovanju informaciji med načrtovalci in graditelji. Z razvojem računalništva in informacijskih tehnologij se je korenito spremenilo oblikovanje, načrtovanje in posredovanje informacij. Začetki računalniško podprtega načrtovanja segajo v šestdeseta leta prejšnjega stoletja, dve desetletji kasneje pa računalniško podprto načrtovanje postane vsesplošno uporabljeni način, ki je v principu zamenjal risalno desko. Takšen način načrtovanja ima sicer mnoge prednosti v primerjavi z načrtovanjem na risalni deski, vprašanje pa je ali omogoča načrtovanje najsodobnejših zgradb.

V zadnjih desetletjih se je kompleksnost sodobnih zgradb v vseh pogledih bistveno povečala. Z arhitekturno zapletenimi oblikami so se namreč povečali tudi konstrukcijski problemi. V zadnjih desetletjih smo priča tudi

razvoju inteligentnih zgradb, ki zahtevajo ustrezno elektro, strojno in informacijsko telekomunikacijsko infrastrukturo, integrirano v skupno celoto, ki zagotavlja enovito delovanje zgradbe. Dejstvo je, da upoštevanje različnih kulturno-socioloških in tehnoloških zahtev sodobnih zgradb presega meje, ki bi jih lahko obvladoval posameznik brez ustrezne računalniške in informacijske podpore. Tudi optimalna izvedba takšnih zgradb ni več mogoča brez izvedenih ustreznih simulacij in analiz. Iskanje optimalnih rešitev, ki upoštevajo različne vidike, tako presega vlogo, ki jo zagotavljajo 2D načrti. Ključnega pomena pri zagotavljanju in iskanju optimalnih rešitev ima vsekakor ustrezna informacijska infrastruktura zgradbe, ki ji pravimo tudi informacijski model objekta (ang. Building Information Model - BIM), načinu načrtovanja, ki vzpostavlja informacijski model objekta pa informacijsko modeliranje objekta (ang. Building Information Modeling - BIM).