Skripta pri predmetu Informacijski modeli gradbenih objektov vsebuje šest poglavji, ki sistematično podajajo vsebine in omogočajo razumevanje koncepta načrtovanja, imenovanega informacijsko modeliranje objektov. V uvodnem poglavju, tj. Razvoj konceptov za načrtovanje zgradb, je opisan razvoj načrtovanja od 2D skic, pa vse do informacijskih modelov objektov, ter prednosti in omejitve posameznih konceptov. Vsebina naslednjega poglavja je osredotočena na koncept parametričnega modeliranja, kjer koncept modeliranja temelji na uporabi gradnikov ali inteligentnih komponent, katerih lastnosti so določene s parametri. Gradniki vsebujejo tudi definicije omejitev, katerih vsebina običajno izhaja iz pravil grajenja. Prav zaradi omenjenih lastnosti gradnikov, se v procesu načrtovanja ni potrebno ukvarjati s tehnološkimi pravili, ampak se lahko načrtovalci bolje osredotočijo na vsebino. Zgradbe velikega obsega običajno ne načrtuje ena sama oseba, ampak to počne skupina ljudi. Uspeh skupinskega načrtovanja je veliki meri odvisen od stopnje njihovega medsebojnega sodelovanja. V poglavju Komunikacija med modeli gradbenega objekta so opisani načini sodelovanja in zahteve za ustrezno informacijsko infrastrukturo za doseganje višje stopnje sodelovanja med člani projektne skupine. Podobno kot sodelovanje znotraj projektne skupine, je potrebno vzpostaviti tudi sodelovanje med projektnimi partnerji, kar je opisano v poglavju Komunikacija med deležnik gradbenega projekta. Pomemben aspekt v fazi načrtovanja je tudi računalniška vizualizacija, ki omogoča bolj natančen, običajno foto realističen, prikaz zgradbe. Tako je mogoče že v fazi načrtovanja uskladiti vizualne in estetke zahteve naročnika z različnimi zahtevami, ki jih določajo pravila grajenja. Zadnje poglavje pa opisuje način avtomatizirane priprave gradbene dokumentacije iz informacijskega modela objekta, ki je ključnega pomena pri pridobivanju potrebnih gradbenih dovoljenj in za vzdrževanje zgradbe v fazi obratovanja.