Tegoška planina se omenja že v 15. in 16. stoletju, ko so "kmetje Križkega urada krepko branili osporavane pravice do paše in sekanja lesa na Tegoščah proti graščakom na Gutenbergu in Neuhausu" ( Žontar, Zgodovina mesta Kranja)V vsej zgodovini so bili lastniki Tegoške planine pretežno iz krajev Križe, Retnje, Gozd, Veterno, Golnik in Kovor. V letu 1892 je postal delni lastnik tudi grof dr. Karel Born, kateremu je bilo z agrarno reformo leta 1936 odvzeto 10 deležev in ker planina ni imela svojega gozda, so mu odvzeli še približno 37 ha gozda.Od leta 1948 do leta 1993 je s planino upravljala Kmetijska zadruga Križe, nato je bila v celoti vrnjena nekdanjim lastnikom.V začetku so se na planini gradili manjši stanovi, kasneje pa pastirske koče. Po znanih podatkih sta dve koči pogoreli, eno pa je odnesel plaz.V preteklosti je država skušala pomagati pri gradnji pastirskih koč in stanov. Tako je leta 1920 Referat komisarja za agrarne operacije nakazal za izgradnjo koče 7668 kron, leta 1932 pa je Dravska banovina nakazala 18% sredstev za kritje gradbenih stroškov v znesku 6.000 dinarjev.Z denacionalizacijo je agrarna skupnost dobila vrnjeno pastirsko kočo s hlevom in pastirski stan.