Q: Kako izberem mentorja za zaključno nalogo oz. kako naj vem, s čim se ukvarja določen matematik/znanstvenik?
A: Ni nujno, da se posamezen predavatelj raziskovalno ukvarja natanko s tisto snovjo, ki jo poučuje. Informacije o tem, kaj posameznik raziskuje, lahko najdete na njegovi osebni strani (če jo ima), za znanstvenike, ki delujejo v Sloveniji, pa lahko precej ažurne podatke dobite tudi na spletni strani http://www.sicris.si. Najprej vtipkate ime in priimek osebe. Ko željeno osebo najdete, kliknite na link "Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARRS". Nato izberete časovno obdobje, npr. 2012-2017. Nekaj sekund za tem, ko kliknite "DALJE", se vam bo izpisala bibliografija posameznika za izbrano časovno obdobje. Praviloma boste najbolj relevantno bibliografijo matematika (oz. drugega znanstvenika) našli v sekciji "1.01 Izvirni znanstveni članek", kjer je povdarek na člankih, ki so uvrščeni v eno izmed kategorij 1A1, 1A2, 1A3, 1A4.
Q: Kje lahko kot matematik delam?
A: Največ matematikov se zaposli v finančno/zavarovalniškem sektorju in v računalniško /programerskem sektorju. Poleg tega se matematiki zaposlujejo še na univerzah/inštitutih, v takih in drugačnih šolah ter še marsikje drugje. Matematiki so cenjeni marsikje, v razvitih okoljih še toliko bolj. Če v Google vtipkate "best jobs" ter tekoče letnico, npr. 2017, boste dobili en kup ameriških lestvic "top 10 poklicev" v ZDA (glede na plačo, količino stresa, zadovoljstvom v službi itd). Praktično v vseh lestvicah prednjačijo poklici matematikov. Npr. na lestvici http://www.careercast.com/jobs-rated/best-jobs-2017 je 7 od 10 top poklicev v veliki meri matematičnih (1. Statistician, 3. Operations Research Analyst, 4. Information Security Analyst, 5. Data Scientist, 6. University Professor, 7. Mathematician, 8. Software Engineer). V lestvicah pogosto zasledite tudi aktuarja (= matematik, ki v zavarovalnicah ocenjuje različna tveganja, glede na katera se določajo cene zavarovanj ipd.) American Mathematical Society vodi evidenco o tem, kje se novi doktorji matematike (z doktoratom pridobljenim v ZDA) zaposlijo: http://www.ams.org/profession/data/annual-survey/2015Survey-NewDoctorates-Report.pdf Še veliko več statistike (o plačah univerzitetnih profesorjev v ZDA, vrsti in količini zapolitev na ameriških univerzah, itd.) najdete na strani http://www.ams.org/profession/data/annual-survey/annual-survey
O tem, kako je lahko raziskovalna matematika vabljiva, priča tudi zgodba Johna Urschela, bivšega igralca ameriškega nogometa (NFL), ki je konec julija 2017 napolnil ameriške športne novice. Takrat je namreč oznanil, da se bo (pri zgolj 26 letih) športno upokojil (in se odpovedal letni plači cca 700.000$), zato da bi se lahko v celoti posvetil matematiki in družini. John Urschel je namreč doktorski študent matematike na MIT. K odločitvi je zagotovo pripomoglo tudi dejstvo, da so poškodbe možganov pogost sindrom bivših igralcev ameriškega nogometa. Intervju z njim (pred upokojitvijo) si lahko preberete v februarski številki revije Notices of AMS iz leta 2016, ki je v elektronski obliki prosto dostopna tukaj: http://www.ams.org/journals/notices/201602/index.html (datoteka celotne revije je sicer precej velika cca 100MB, a lahko downloadate tudi zgolj intervju). Revija je morebiti tudi sicer zanimivo branje za študente višjih letnikov (preplet matematičnih vsebin in matematičnih novic o tem kaj se dogaja v svetu matematike s povdarkom na ZDA).