Sistem je sestavljen iz več komponent. Osrednja komponenta je digitalni kompaktni fotoaparat, pri čemer smo uporabili fotoaparat srednjega cenovnega razreda, ki je dobavljiv pri slovenskih ponudnikih. Fotoaparat mora ustrezati naslednjima zahtevama:
Analogni video izhod preko katerega bomo zajemali živo sliko, ki jo vidi fotoaparat. Priključek je na aparatu označen kot "TV-OUT" (ali v nekaterih primerih tudi funkcija "Web-CAM").
Fotoaparat mora imeti podprto za oddaljeno proženje, s čimer je omogočena izdelava posnetka, brez mehanskega sprožena fotoaparata.
Naslednja komponenta je računalnik, ki skrbi za upravljanje fotoaparata. Njegove naloge so naslednje:
krmiliti fotoaparat,
prenašati posnetke oz. video signal in
samodejno skrbeti za preprosto analizo vhodnih signalov (on-site analysis).
Uporabili smo računalnik NetTop, model ZOTAC ZBOX SD-ID12 PLUS, z nameščenim Ubunto Linux operacijskim sistemom. Računalnik mora omogočati oddaljen dostop.
Fotoaparat oddaja video signal v analogni obliki, zato potrebujemo slikovni pretvornik (frame grabber), ki poskrbi za pretvorbo analognega signala v digitalnega.
Uporabnikom je omogočen dostop do storitev sistema preko odjemalca, ki teče na namiznem računalniku, tj. računalniku uporabnika.
Vse potrebne komponente za delovanje sistema so prikaze na spodnji sliki.
Avtor: Gašper Sedej, diplomsko delo.
Preizkusili smo različne fotoaparate in vsi podpirajo TV-OUT. Zgolj dva imata tudi podporo za oddaljeno proženje, a noben od njih ne podpira oddajanja slike, ko je v ukaznem načinu (USB-način). Tako je naprimer fotoaparat Canon PowerShot A20 zelo dobro nastavljiv, vendar je proženje možno samo
mehansko z gumbom na aparatu. Fotoaparat Nikon CoolPix P80 pa ima podprto le osnovno proženje fotoaparata, vendar ga lahko s stanjem povezav v kablu USB preklapljamo med video (običajnim) in fotografskim (USB) načinom. V našem primeru smo izbrali fotoaparat Nikon, model Coolpix L120, saj izpolnjuje vse zahteve, ki so potrebne za izvedbo.
Živo sliko iz fotoaparata želimo spremljati preko izhoda "TV-OUT". Ta signal je analogni, zato moramo sliko pred pošiljanjem v računalniško omrežje digitalizirati. Uporabili smo USB napravo podjetja EasyCap, ki je podprta tudi v operacijskem sistemu Linux (neuradno, s strani uporabnikov).
Digitalizirano živo sliko je potrebno še stisniti, saj bi v nasprotnem primeru bilo potrebno pošiljati ogromne količine podatkov.
Večino digitalnih fotoaparatov, ki omogočajo oddaljeno proženje po uradnih specifikacijah, je skladnih sprogramsko opremo gPhoto2. Ta nam omogoča nastavljanje zelo velikega nabora nastavitev, vendar pa smo omejeni z modelom fotoaparata. Program gPhoto2 omogoča preko ukaznega vmesnika CLI (Command Line Interface) klic metod knjižnice libgphoto2, ki omogočajo upravljanje s fotoaparatom. Ukazi se pošiljajo po protokolu PTP (Picture Transfer Protocol). Eden najbolj uporabnih ukazov v gPhoto2 je "capture-image-and-download", ki od pripravljenega fotoaparata zahteva zajem fotografije. Ta se najprej shrani v pomnilnik fotoaparata, nato pa se po USB povezavi prenese v naš sistem. Postopek je mogoče optimizirati tako, da sliko prenesemo direktno iz medpomnilnika fotoaparata in se s tem izognemo pisanju na počasnejšo pomnilniško kartico fotoaparata.