Sanacija brežin

Zaradi zemeljske erozije so brežine izpostavljene podiranju. Ta postopek je lahko počasen ali pa momentalen. Tudi pri počasnem postopku podiranja se brežina ne more zarasti in stabilizirati. Potrebuje obliž na rano, da se podiranje zaustavi samo za toliko časa, da se brežina zaraste, potem pa že vegetacija sama skrbi za to, da brežina miruje.

Škarpiranje. Najpomembnejši del dobre sanacije je navpičnost brežine. Ta ne sme biti navpična ali previsna. Priporočljivo je, da se nagib brežine zmanjša pod 80°. Kjer to lahko storimo strojno ni nobenega problema, kjer pa je treba brežino poškarpirati ročno, je to bolj zamudna stvar. Včasih je potrebno odstraniti nekaj sto kubikov materiala in največkrat se stroj ne stegne prav visoko. Pri škarpiranju je potrebno odstraniti vse labilne dele brežine, posekati drevje in največkrat tudi izkopati štor iz zemlje.

Brežina je pripravljena za polaganje mrež, ko je očiščena vseh labilnih delov na brežini, ko je odstranjena vsa večja podrast in ko je nagib brežine manjši od 70°..

Polaganje mrež je za dobro utečeno ekipo mačji kašelj. Pomebno je, da mreže tečejo naravnost, kar je zaradi konkavnosti ali konvekstnosti brežine izredno težko. Enkrat nam uhaja naprej, drugič zaostaja, ampak potem se to nekako izenači, če pa ne, moramo to delati z vštukavanjem trikotnikov zgoraj ali spodaj. Mreža mora biti speta na spoju in na vsak meter enkrat. Mrežo se na vrhu pribije s sidri, najbolje en sider na sredini, ker tako kasneje lahko še vedno spreminjamo smer. Nato pa je brcnemo po bregu navzdol, ali pa jo odvijamo.

Sidranje mreže. Najbolje jo je sidrati povsod tam, kjer se ne dotika podlage. Tako jo prilagodimo brežini. Sidra se jo s sidri različnih dolžin, odvisno od podlage. Včasih je za sidra potrebno tudi vrtanje lukenj v katero vstavimo sidro in ga zalepimo z dvokomponentnim lepilom.

Zatravitev. Preden položimo mrežo se po brežini raztrese seno na približno do 10 cm na debelo. Povsod tam, kjer se seno ni obdržal na brežini zaradi prevelike strmosti brežine, ga je potrebno naknadno spraviti pod mrežo. Lahko s strani, drugače pa tudi skozi mrežo samo. V to seno se potem vrže seme in brežina se zaraste. Na vrhu je priporočljivo potresti nekaj umetnega gnojila, ampak pri tem res ne pretiravati. Primerno je eno zrno na 1 dm2. Ko seno gnije se ustvarja humus, v katerem seme dobro kali in požene. Seveda ne gre brez vode.

Za vsa vprašanja sem vam na voljo na spletni naslov: brane.pecar@gmail.com , ali pustite komentar tukaj spodaj.