Čebela in gozd

Čudovita kombinacija, mar ne?

Leto 2011 je bilo s strani Organizacije združenih narodov proglašeno za »Mednarodno leto gozdov 2011«. V ta namen smo se odločili, da vam letos predstavimo vlogo gozda v čebelarstvu.

Gozd opravlja več funkcij in zagotavlja razne dobrine:

- nudi zaščito pred naravnimi ujmami, - ohranja biotsko raznovrstnost, - zalaga nas z lesom, - zagotavlja pitno vodo, - nudi nam prostor za rekreacijo, - uravnava posledice sprememb podnebja, - čebelam nudi cvetni prah ter gozdni med (mano) ... Med je bil nedvomno eden prvih gozdnih proizvodov. Ljudje so med nabirali prej (ga »kradli« čebelam), kot zakurili ogenj. Čebela in gozd v občini Gornji Grad

Gozdovi pokrivajo 75 % ozemlja občine Gornji Grad, zato so čebelarji občine Gornji Grad pri čebelarjenju močno navezani na donose nektarja, mane in cvetnega prahu iz

gozdov.

Glavne medonosne drevesne vrste

Najpomembnejše drevesne vrste za čebelarje in čebele v občini Gornji Grad so:

- smreka,

- jelka,

- pravi kostanj,

- gorski javor,

- divja češnja in

- lipa.

Navadna smreka (Picea abies) je najbolj razširjena drevesna vrsta pri nas in vsem dobro poznana, saj v nekaterih gozdovih povsem prevladuje (monokulture). Občutljiva je na ujme in podlubnike. Julija leta 2008 je viharni veter v občini Gornji Grad na površini 700 ha gozdov poškodoval skoraj 150.000 m3 drevja, od tega praktično samo smreko. Cveti od konca aprila do začetka junija. Ker je vetrocvetka, čebele na njej nabirajo mano, ki jo izločajo predvsem različni kaparji, pa tudi uši. Najbolj izrazito medi maja in junija.

Navadna jelka (Abies alba), tudi hoja imenovana, je osnovna drevesna vrsta gozdov v Sloveniji: Zaradi še neznanih vzrokov se suši in izginja iz naših gozdov: To sušenje imenujemo »hiranje jelke« in traja vse od 16. stoletja: Najbolj izrazito je bilo v obdobju po drugi svetovni vojni. V zadnjem času si je nekoliko opomogla. Žal je v Gornji Grad njen delež zaradi sušenja v zadnjih desetletjih drastično padel. V Sloveniji je najpomembnejša domača medonosna vrsta! Zato je tam, kjer je prisotna v večjem deležu, za čebelarje izredno pomembna. Medi julija in avgusta, medenje povzročajo predvsem uši in kaparji. Kadar dobro medi, lahko čebelji panj nabere do 10 kg hojevega medu na dan.

Pravi kostanj (Castanea sativa) na gorograjskem ni prisoten v veliki meri, saj je to drevo toplih leg. Ogrožajo ga kostanjev rak in črnilovka, v zadnjih letih pa tudi kostanjeva šiškarica. Je žužkocvetka, njegove cvetove obiskuje kar 135 vrst žuželk, seveda tudi čebele. Čebelam nudi bogato pašo medičine in tudi mane v drugi polovici junija in v juliju, ravno v času, ko so prenehale cveteti druge vrste.

Gorski javor (Acer pseudoplatanus) V Sloveniji raste samoniklo šest vrst javorja, vendar v gozdovih nimajo velikega deleža. Najbolj razširjen je gorski javor, ki ima najboljši in najdragocenejši les. Podobno velja tudi za Gornji Grad. Na licitaciji leta 2009 je hlod javorja rebraša iz Gornjega Grada dosegel ceno 3.530 €/m3. Vsi javorji so žužkocvetke, seveda pa na njih čebele nabirajo tudi mano. Vsi odlično medijo. Najbolj sicer maklen, ki pa je bolj redek in kljub visokim donosom na drevo (hipotetično do 400 kg/medu,ha,leto) ni velik igralec v čebelarstvu. Gorski javor da letno do 200 kg medu/ha.

Divja češnja (Prunus avium) je lepotica naših gozdov. Lepa je spomladi, ko cveti in se kot bela nevesta loči od ostalih dreves, poleti, ko rdečijo njeni plodovi, jeseni, ko se najprej rumeno in nato rdeče obarvajo listi in nato še pozimi, ko pride do izraza njena skorja. Lep in dragocen je njen les, za ptičji svet so dragoceni njeni plodovi. Bogato in zgodaj cveti (konec aprila in začetek maja), čebele jo rade obiskujejo. A ker cveti skupaj s številnimi rastlinami, boste po »čisti« češnjev med morali v Anglijo

Lipa (Tilia Platyphyllos) in lipovec (Tilia cordata) sta dve različni vrsti in ne ženska in moška oblika drevesa, kot nekateri mislijo. Seveda pa se lahko križata med seboj. Najlažje ju ločimo po tem, da lipa cveti prej, od srede junija do prve polovice julija, lipovec pa deset do štirinajst dni kasneje. Obiralci cvetov za čaj pravijo zamudam: »Če si zamudil lipo, boš pa lipovca nabral.« Številne vaške lipe so v resnici lipovci, najbolj znana »pomota« je znamenita Najevska lipa, naše najdebelejše drevo, ki je v resnici

Najevski lipovec. A kdo bi ji/mu zameril, orjaku z desetimi metri okoli pasu, pravzaprav prsi.

Marijan D. in Aleš P.

Foto: Marijan D.