Rapid Descent Maneuvers

1. "Ušesa" (padanje 3-6 m/s)

Manever naredimo tako, da potegnemo eno ali dve zunanji vrvici A linije. Novejša padala imajo v veliki večini A linijo ločeno, tako da je izvedba manevra preprostejša. Vrvice povlečemo k sebi, krilo se simetrično zapre. S tem lahko zapremo krilo do 1/3 površine. Priporočljivo je, da imamo med izvedbo manevra krmilne vrvice še vedno v rokah, vendar moramo biti pazljivi, da ob tem padala ne zaviramo. Ob zaviranju z ušesi namreč lahko pride do zastoja (Stall) ali pa do prevlečenega leta. V tem primeru krmilne vrvice raje izpustimo, če ozračje ni preveč turbulentno. Za povečanje hitrosti padanja, lahko uporabimo tudi pospeševalec, vendar ušesa potegnem pred pritiskom na pospeševalec. Smer letenja kontroliramo z nagibom oz. prenosom teže v letalnem sedežu. Je uporaben manever za beg izpod oblakov, saj padalo še vedno leti naprej in tako bežimo izpod baze oblaka. Za izhod iz manevra izpustimo vrvice A linije. Padalo se veliki večini primerov, samo povrne v normalen let, pomagamo mu lahko z doziranim potegom krmilnih vrvic, vendar na vsaki strani posebej, tako da ne zmanjšujemo hitrosti letenja padala. (na sliki "Pek")

2. B-stall (padanje 7-12 m/s)

Postopoma povlečemo B nosilne trakove navzdol - pri nekaterih padalih je potrebna velika sila. Kupola se klinasto zalomi in zaniha za pilota, nato pa se umiri in pomakne nad pilota. Najprimerneje je s prsti prijeti nad karabinčki nad B linijo. Med izvedbo manevra imamo lahko krmilne vrvice kar v dlaneh. Horizontalne hitrosti praktično ni več, močno pa se poveča vertikalna hitrost. Za izhod iz manevra B nosilni trak počasi popuščamo, zadnjih 10cm pa popustimo na hitro. Padalo ob izhodu lahko zaniha malo naprej. Če nosilni trak popustimo do konca prepočasi lahko pride do prevlečenega leta. Padala ne smemo zavirati ali pa zavijati, če nismo povsem prepričani, da je dobilo svojo horizontalno hitrost - drugače lahko povzročimo negativni zavoj.

3. Strma spirala (padanje 8-20 m/s)

Dosežemo jo tako, da postopno zmanjšujemo premer zavoja oz. kroženja. Pri izvedbi moramo paziti, da krilo postopno preide v nagib, šele nato začnemo pospeševati vrtenje. Drugače lahko povzročimo negativni zavoj. V manevru dobi pilot veliko centrifugalno hitrost (lahko tudi 100 km/h), vizualna kontrola je zaradi vrtenja oslabljena, na pilota delujejo visoke G sile (G pospešek). Padalo se lahko zavrti tako hitro, da se prednji rob padala obrne proti tlom. Za izhod iz mabevra počasi popuščamo krmilno vrvico, vendar s težo vztrajamo še nekaj časa v zavoju. Pri strmih spiralah padalo potrebuje še nekaj časa za izhod (krog ali dva). Če padalo ne gre iz spirale ga izvrtimo z počasnim potegom nasprotne krmilne vrvice.

4. Full stall - stabilen (padanje 10-15 m/s)

Manever povzročimo z počasnim prekomernim zaviranjem (100% zavrto padalo). Horizontalna hitrost se izniči, poveča se vertikalna hitrost, kupola se pahljačasto zapre in omahne za pilota. Zelo pomembno je, da v tem trenutku ne spustimo krmilnih vrvic, saj bi se kupola na hitro napolnila z zrakom in omahnila pred ali celo pod pilota - zelo velika nevarnost padca v kupolo ali med vrvice). Počakati moramo, da se kupola stabilizira in pride nad pilota. Manever rešujemo tako, da počasi popuščamo krmilne vrvice. Kupola se napolni z zrakom in zaniha naprej, prekomerno nihanje naprej rešujemo z kratkim potegom krmilnih vrvic.

Poznamo tudi dinamičen full stall, do njega pride tako, da ne zavrto padalo na hitro zavremo prek 100%. Padalo se pahljačasto zapre in omahne za pilota. Pilot zaradi vztrajnosti potuje naprej. V naslednjem trenutku kupola zaniha pred pilota. Sledi strmoglavljanje z nihanjem kupole naprej - nazaj.

5. Frontalni stall (padanje 8-15 m/s)

Naredimo ga tako, da povlečemo sprednje nosilne trakove navzdol, lahko pa se tudi razvije pri nenadnem prehodu v območje padajočega zraka ali pri poudarjenem nihanju, do katerega lahko pride ko rešujemo stabilni stall. Normalno se frontalni stall prekine po krajšem padanju brez posredovanja pilota ob pogoju, da je obremenitev na površino (teža pilota) ustrezna. Reševanje pospešimo tako, da simetrično povlečemo krmilni vrvici navzdol. V tem primeru je namreč zrak ujet v zadnjem delu krila in ga s potegom potisnemo naprej. Nekatera padala ob izhodu ostanejo v prevlečenem letu.

6. Wingover

Manever naredimo z usklajenim izmeničnim zategovanjem leve in desne komande in prenosom teže. Nekoordinirani wing-overji lahko hitro privedejo do obsežnih asimetričnih zapiranj kupole in so zato lahko zelo nevarni. Posebej, če jih izvajamo nizko nad tlemi. Vedeti moramo, da jadralna padala v veliki večini niso konstruirana za akrobatsko letenje.

7. Stransko zapiranje krila

Do stranskih zapiranj pride zaradi turbulence ali vertikalnih strižnih tokov na meji termičnih stebrov. Oblike zapiranj so lahko različne: od samo nekaj celic pa do cele polovice padala ali več. Glede na obseg zapiranja je odvisna tudi reakcija padala. Lahko leti nemoteno dalje ali pa pride do ostre spirale. Najvažnejše je stabilizirati smer letenja. To dosežemo z potegom nasprotne krmilne vrvice in prenosom teže. Paziti moramo, da ne potegnemo preveč in ne pride do odtrganja vzgona na tej strani. Padalo se največkrat takrat odpre, če pa ostane vseeno zaprto, ga odpremo z "pumpanjem" oz. vlečenjem krmilne vrvice na zaprti strani, medtem ko z nasprotno obdržimo smer letenja. Stransko zapiranje lahko simuliramo z potegom zunanjih vrvic na "A" liniji (slika).

Zelo problematična so močna zapiranja, ko se večji del krila zapre in se obesi ali zatakne med vrvice. To situacijo imenujemo "kravata". Če imamo ob nastanku kravate dovolj višine, lahko:

1. S potegom krmilne vrvice nezaprte strani in prenosom teže zmanjšamo rotacijo

2. Poizkusimo povleči posamezne vrvice, v katere je zataknjeno krilo

3. Večkrat močno potegnemo krmilno vrvico na zapleteni strani

4. Naredimo večje enostransko zapiranje na zapleteni strani s potegom A-linije

5. Predzadnja možnost je izvedba full stalla

6. Zadnja možnost pa je uporaba reševalnega padala

8. Negativni zavoj

Brez napake pilota lahko pride do negativnega zavoja v naslednjih primerih:

1. Kadar hočemo z že zavrto kupolo v dvigajočem se zraku narediti zavoj brez popuščanja nasprotne krmilne vrvice.

2. Če potegnemo prehitro in premočno krmilno vrvico na eni strani.

3. V primeru če smo v zavoju (npr. v levem) in sunkvito preidemo v drug zavoj (desni). Torej, če imamo eno komando zavrto drugo pa ne in sunkovito zavremo drugo, to, ki je bila sedaj zavrta pa spustimo do 0 %.

Pri negativnih zavojih pride kupola v hitro nekontrolirano spiralno strmoglavljanje. Pri tem dobi ena stran kupole zračni tok spredaj (normalno), druga pa od zadaj. V skrajnem primeru se nosilni trakovi in vrvice prekrižajo. Izhod iz negativnih zavojev je počasno popuščanje zavor vse do zaustavitve vrtenja (lahko pa tudi povzročimo full stall in tega aktivno rešujemo). Toda kljub zaustavitvi vrtenja kupola lahko reagira nekontrolirano. Lahko pade vstran ali pred pilota.

9. Prevlečen let

Prevelik vpadni kot krila lahko povzroči odtrganje zračnega toka in prekinitev vzgona. Krilo izgubi horizontalno hitrost in poveča se mu vertikalna do 10m/s. Pritisk v krilu se zmanjša in kupola postane rahlo nagubana. Do prevlečenega leta pride pri zaviranju pod minimalno hitrostjo, po ekstremnih manevrih, v turbulenci, pri počasnem letenju v termiki, pri nepravilni izvedbi B-stalla, pri prevelikih ušesih.

Običajno gre padalo, ko popustimo krmilne vrvice, iz prevlečenega leta samo. Če pa ne, rešujemo prevlečen let tako, da pohodimo pospeševalnik ali pa rahlo (5cm) potegnemo A-linijo navzdol.

10. Rozeta

Rozeta je nekakšna vrsta frontalnega stall-a. Naredimo jo tako da potegnemo k sebi notranji dve vrvici A linije. Padalo se klinasto zalomi naprej. Vrvice vlečemo dokler stabilizatorja ne prideta skupaj. Padanje je dokaj stabilno, malenkost ga lahko kontroliramo z nagibom v sedežu. Med izvedbo manevra imamo lahko krmilne vrvice v roki, če s tem ne zaviramo padala. Izhod iz manevra je zaradi pritiska zraka, ki je v krilu dokaj preprost - spustimo vrvice A linije in padalo se samo povrne v normalen let. Dobro je pri izhodu iz manevra padalu dodati malo hitrosti.

11. Mc Twist

Padalo vodimo v strmo spiralo, izravnamo in pri največji hitrosti prevlečemo eno stran krila.Tako nastane Mc Twist. Pilot in padalo se večkrat zavrtita okoli svoje osi.

12. SAT (Negativna spirala)

Sat spirala izvira iz leta 1999, odkril pa jo je povsem po naključju Raul Rodriguez. Pilot pri tem manevru kroži hrbtno, padalo normalno, os vrtenja pa je nekje vmes. Gre za zelo lep manever, ki je sprva tudi vrhunskim pilotom deloval nekoliko nerazumljivo.. Manever je povzročil pravo revolucijo med akrobatskimi piloti. SAT se je bliskovito razvil in ga danes poznamo v nekaj različicah (nesimetrična, dinamična in tumblig), ki sodijo med najzahtevnejše manevre z jadralnim padalom. Naredimo ga tako, da padalo vodimo v spiralo in ko začutimo, da spirla prijemlje malček pretiravamo z potegom krmilne vrice. Zunanja stran začne prehitevati, čeprav notranja stran ni prevlečena. Padalo preskoči za 180ْ , pilota sila nese naprej, le da sedaj kroži hrbtno. Os kroženja je sedaj v vrvicah med pilotom in kupolo. Med manevrom se držimo za nasprotne nosilne trakove, da smo stabilnejši.

13. Tumbling

Tumbling je en najzahtevnejših manevrov, razvil pa se je iz SAT spirale. Padalo vodimo v ostro spiralo, nato pa obrnemo smer (začetek lupinga), vendar na vrhu popuščamo. Krilo se še naprej obrača, pilot pa zaradi sile nadaljuje let, le da leti z hrbtom naprej. Os kroženja leži med krilom in pilotom, tako je polmer kroženja zelo majhen. Pilot napravi tudi tri zaporedne tumblinge - vzvratne lupinge.

14. Luping

Padalo vodimo v strmo nesimetrično spiralo in ob koncu ko imamo dovolj hitrosti, prenesemo težo na nasprotno stran in dodamo zmeren poteg krmilne vrvice. Centrifugalna sila nas prilepi v sedež in odnese nas preko krila.Padalo in pilot se morata zavrteti v dveh oseh, kar ne velja za klasičen luping. Lahko bi mu rekli bolj sodasti luping.

15. Helikopter

To je figura, ki je videti zelo nezahtevna, vendar ni tako. Krilo je popolnoma formirano in se vrti okoli svoje osi. Pilot je pod krilom in ves čas v osi kroženja. Če izpade iz te osi je helikopterja konec, nastane negativni zavoj.