NOVICE IZ SLOVENIJE
POTRJEN NOV PRIMER PTIČJE GRIPE
Pri poginulem črnem labodu v Živalskem vrtu Ljubljana je bila potrjena ptičja gripa, so sporočili iz uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Obiskovalce živalskega vrta zato pozivajo, da upoštevajo navodila živalskega vrta glede bivarnostnih ukrepov zaradi preprečevanja širjenja bolezni med pticami.
Bolezen potrdili pri labodu
Kot so pojasnili v sporočilu za javnost, so pri poginulem labodu potrdili visoko patogeno aviarno influenco (HPAI) podtipa H5N1.
Ob tem so dodali, da zaradi zmanjšanje tveganja za prenos virusa s prostoživečih ptic na perutnino za celotno Slovenijo ostajajo v veljavi priporočila, ki jih je sprejelo Državno središče za nadzor bolezni, rejce perutnine in ptic v ujetništvu pa so vnovič pozvali, naj bodo pozorni na pojav nekaterih znakov aviarne influence in o tem takoj obvestijo veterinarja.
Med temi so spomnili na zmanjšano porabo krme in vode za več kot 20 odstotkov, padec nesnosti za več kot pet odstotkov, ki traja že več kot dva ni, povišan dnevni pogin za več kot trikrat od pričakovanega ter pojav kliničnih znakov (ravnodušnost, nasršenost perja, zmanjšano oziroma neobičajno oglašanje, kihanje, tekoči in zeleno ali belo obarvani iztrebki).
Obenem so opozorili tudi na pojav morebitnih živčnih motenj (denimo tresenje in zavijanje glave ter vratu), neaktivnost živali ali posmrtne spremembe, ki kažejo na aviarno influenco.
Bolezen potrdili še pri 23-ih drugih labodih
V sredo so pristojni potrdili ptičjo gripo pri 23 labodih grbcih na območju Prekmurja.
V Slovenji so v zadnjih tednih ptičjo gripo potrdili le pri divjih pticah, in sicer pri labodih grbcih v občinah Apače, Lenart, Ptuj, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Piran in Izola.
V ponedeljek je uprava za varno hrano slovenske rejce seznanila tudi z izbruhom ptičje gripe v gospodarskem obratu z nesnicami v sosednji Avstriji v bližini slovenske meje ter jih pozvala k doslednemu izvajanju biovarnostnih ukrepov.
Link slike: https://shorturl.at/cUZ29
Link besedila: https://shorturl.at/gju69
POZIV K RAZMISLEKU O POMENU MOKRIŠČ ZA BLAGINJO LJUDI
Svetovni dan mokrišč
Ob svetovnem dnevu mokrišč na ministrstvu za naravne vire in prostor poudarjajo pomen mokrišč za blaginjo ljudi. Med drugim predstavljajo zibelko biotske raznovrstnosti, vir pitne vode in so izjemnega pomena za blaženje podnebnih sprememb.
Foto: BoBo
Kot so še ob svetovnem dnevu mokrišč, ki poteka pod geslom Življenjska povezanost mokrišč in ljudi, poudarili na pristojnem ministrstvu, pomeni vlaganje v ohranjanje in obnovo mokrišč naložbo v prihodnost človeštva. Več kot milijarda ljudi po vsem svetu je namreč dnevno odvisna od mokrišč za pridobivanje hrane, vode, prevoza in tudi rekreacije.
Kljub številnim koristim pa, kot so opozorili, mokrišča veljajo za enega najbolj ogroženih ekosistemov na Zemlji, pri čemer jih izgubljamo trikrat hitreje kot gozdove.
V zadnjih letih se v Sloveniji izvajajo predvsem projekti, ki so primarno namenjeni obnovi mokrišč na območjih Nature 2000. Sofinancirani so iz državnega proračuna in iz različnih evropskih finančnih mehanizmov, kot so program Life, Evropski sklad za regionalni razvoj in Norveški finančni mehanizem, so pojasnili na ministrstvu.
Na pomembno vlogo mokrišč so spomnili tudi na zavodu za varstvo narave, kjer v povezavi z ohranjanjem mokrišč potekajo številne aktivnosti in projekti. V projektih Ljuba in poLjuba so, kot so poudarili, izboljšali stanje mokrotnih travnikov in bazičnega nizkega barja na Ljubljanskem barju. V projektu Mala barja-Marja pa so v osrednji Sloveniji in na Gorenjskem ohranili več kot 65 hektarjev mokrotnih travnikov in z njimi povezane ogrožene vrste rastlin in živali.
V lanskem letu so na nižinskih rekah Muri in Dravi zaključili po njihovih besedah do zdaj najobsežnejše ukrepe obnove obrečnih mokrišč v Sloveniji. V okviru projektov Natura Mura in zaDravo so tako skupno obnovili več kot 200 hektarjev poplavnih gozdov, travišč, mrtvic, stranskih rokavov in rečnih strug.
V luči upočasnitve globalnega segrevanja in prilagajanja podnebnim spremembam so na nujnost obnove mokrišč opozorili tudi v Svetovni organizaciji za varstvo narave Adria.
"Močvirja predstavljajo samo tri odstotke celotne zemeljske površine, ki pa absorbirajo toliko ogljikovega dioksida kot vsi gozdovi na planetu skupaj. V zadnjih 45 letih smo izgubili eno tretjino mokrišč, kot so močvirja, šotišča in poplavni gozdovi," so zapisali v sporočilu za javnost.
V Sloveniji mokrišča prekrivajo nekaj manj kot pet odstotkov površine ozemlja. Mokrišča, ki so prepoznana kot mednarodno pomembna, so zaščitena z ramsarsko konvencijo, ki je prvi medvladni sporazum, s katerim se je mednarodna skupnost zavezala k varstvu, ohranjanju, obnovi in smotrni rabi mokrišč. V Sloveniji so na ta seznam uvrščene Sečoveljske soline, Škocjanske jame ter Cerkniško jezero s Križno jamo in udorno dolino Rakov Škocjan.
G. C.
2. februar 2024 ob 10.21
Zadnji poseg: 2. februar 2024 ob 10.30
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA
Svetovni dan prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst
Ob svetovnem dnevu prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst, se tudi na Zavodu RS za varstvo narave pridružujemo obeleževanju tega dne, ki letos nosi svoje poslanstvo s pozivom: »Povezovanje ljudi in planeta: odkrivajmo digitalne inovacije v skrbi za varstvo prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst«.
Vsako leto 3. marca praznujemo Svetovni dan prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst. Sam svetovni dan prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst so Združeni narodi razglasili v letu 2013, potem ko je bila prav na 3. marec že leta 1973, podpisana Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi in prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, s kratico CITES.
Prosto živeče vrste nujno potrebujejo zaščito, saj se je na Rdečem seznamu ogroženih vrst Mednarodne zveze za varstvo narave znašlo že skoraj 100.000 vrst prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, ter več kot milijonu rastlinskih in živalskih vrst grozi izumrtje.
Letošnji Svetovni dan prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst nas nagovarja k raziskovanju in uporabi digitalnih tehnologij za ohranjanje prostoživečih vrst, trajnostno in zakonito trgovino s prosto živečimi vrstami ter sožitje človeka in prostoživečih vrst. Svet je sredi tehnološke revolucije, uporaba tehnologije za varstvo prosto živečih vrst je dosegljiva, kljub temu napredku, pa je v manj razvitih predelih sveta še vedno kar 36 odstotkov ljudi nepovezanih z internetom, kar jim v veliki meri onemogoča uporabo digitalnih tehnologij.
V Sloveniji, ki ima visoko stopnjo biotske raznovrstnosti, a jo s svojim poseganjem v naravna okolja ogrožamo, kot v vseh razvitih državah. K izgubi biotske raznovrstnosti oz. ogrožanju prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst pa v zadnjih letih vse bolj prispevajo tudi podnebne spremembe in širitev invazivnih tujerodnih vrst.
Slovenija spada med razvite države, kjer je tehnologija dostopna in razvita, dostopnost do interneta prav tako učinkovita. Posamezni projekti se že poslužujejo napredne tehnologije za spremljanje redkih vrst. Tako so bili vsi doseljeni risi v projektu LIFE Lynx opremljeni z biometričnimi ovratnicami, na Zavodu RS za varstvo narave pa smo v preteklosti že razvili in v projektu LIFE NARCIS nadgradili spletno platformo Sporočivrsto.si, kamor pojavljanje posameznih vrst vpisujejo tako strokovnjaki, kot tudi laična javnost. Spremljamo in se pripravljamo tudi na satelitsko izvajanje monitoringa struktur v krajini in satelitsko spremljanje nekaterih habitatov. Ne gre pa pozabiti niti na tako preproste rešitve kot so družbena omrežja, kjer ljudi ozaveščamo tako o prosto živečih vrstah kot tudi invazivnih tujerodnih vrstah.
Sodobna tehnologija je, tako kot vse novosti nove dobe, lahko izjemen pripomoček pri ohranjanju narave in s tem tudi prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst. Digitalne inovacije spreminjajo način varovanja biotske raznovrstnosti, aplikacije nam omogočajo, da v nekaj sekundah izvemo za pojavljanje določene vrste v naravi, sateliti nam razkrivajo pojavljanje celotnih habitatnih tipov tudi na težko dostopnih območjih, analiza podatkov nam v kratkem času pokaže stanje, za kar so bila prej potrebna leta terenskega dela. Seveda bo znanost izkoristila priložnost, želimo pa, da tudi javnost upošteva in sledi priporočilom, ki jih bomo tudi na račun omejitev kot človeštvo, morali sprejeti. Če seveda želimo živeti med prosto živečimi vrstami, ki so svoja življenja tisočletja in tisočletja prilagajala do te mere, da so danes naše stalne spremljevalke.
01.03.2024
Link: https://shorturl.at/eCFG6